Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (31.626-31.650)



  1.      nèresníčen  -čna -o prid. (-) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni
  2.      nèréšen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno
  3.      nèrešljív  -a -o prid. (-) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga
  4.      nèrešljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili
  5.      nèrézan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni rezan, ni razrezan: nerezan les; nerezane kamnite plošče
  6.      nêrga  in nérga -e ž (; ẹ̑) slabš. kdor (rad) nerga: pustite doma vse nerge in večne nezadovoljneže; on je prava nerga
  7.      nergáč  -a m (á) nav. slabš. kdor (rad) nerga: bil je velik zbadljivec in nergač
  8.      nergáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav
  9.      nergáštvo  -a s () nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja
  10.      nergáti  -ám nedov.) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas
  11.      nergàv  -áva -o prid. ( á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav
  12.      neróda  -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna
  13.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  14.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave
  15.      nèrodovíten  -tna -o prid. (-) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno
  16.      nèromántičen  -čna -o prid. (-á) ki ni romantičen: vplivom romantičnega čustvovanja se tudi neromantični pisatelji niso mogli popolnoma izogniti / ekspr. avantura je imela zelo neromantičen konec navaden, vsakdanji
  17.      nêronski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz
  18.      nèrúski  -a -o prid. (-) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti
  19.      nervóza  -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti
  20.      nervózen  -zna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok; biti, postajati nervozen; čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganje nervózno prisl.: nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor
  21.      nèsalónski  -a -o prid. (-ọ̑) ekspr. neroden, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje
  22.      nèsebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  23.      nèsigúrnost  -i ž (-) pog. negotovost, dvom: dogodek ga je spravljal v nesigurnost; notranja nesigurnost / življenjska nesigurnost
  24.      nèsimétričen  -čna -o prid. (-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki
  25.      nèsimpátičen  -čna -o prid. (-á) ki ni simpatičen: nesimpatičen moški; zdaj se mu ni zdela več tako nesimpatična / ekspr. misel na ta poklic mu ni bila več tako nesimpatična / evfem. ni smela pomisliti na to, da bo morala do smrti živeti s tem nesimpatičnim človekom zoprnim

   31.501 31.526 31.551 31.576 31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA