Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (30.976-31.000) 
- nèdovršênost -i ž (ȅ-é) knjiž. nedokončanost, nedodelanost: zaradi nedovršenosti dela je težko izreči dokončno sodbo / nedovršenost oblike zmanjšuje vrednost pesmi ♪
- nèdovŕšnik -a m (ȅ-ȓ) lingv. glagol, ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: dovršniki in nedovršniki ♪
- nèdozôrel in nèdozorèl in nèdozorél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ-ó ȅ-ẹ́; ȅ-ȅ ȅ-ẹ́; ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ki ni dozorel, ni zrel: nedozorela pšenica, trava; nedozorelo sadje / nedozorel sir / duševno nedozorel človek / ekspr. nedozorelo literarno delo ♪
- nèdozorélost -i ž (ȅ-ẹ́) stanje nedozorelega: nedozorelost sadja / nedozorelost otrok ne more biti opravičilo za tako dejanje / politična nedozorelost meščanstva ♪
- nédrca -drc s mn. (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od nedra: dekliška nedrca ♪
- nèdružáben -bna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka družabnosti: to je izrazito nedružaben človek nèdružábno prisl.: nedružabno živeti ♪
- nèduhóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ni duhoven: telesni, neduhovni razvoj / neduhovna usmerjenost generacije ♪
- nèdvómen -mna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki ne vzbuja dvoma, pomislekov: nedvomen dokaz; nedvomni znaki bolezni; nedvomna resnica / ekspr. čaka ga nedvomen uspeh / knjiž. pisateljeve biografske poteze v tej črtici so nedvomne očitne, jasne nèdvómno 1. prislov od nedvomen: nedvomno dokazati 2. publ. gotovo: novi ukrep bo nedvomno pripomogel k izboljšanju razmer; to je nedvomno velika skrb ♪
- nèekonómičen -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni ekonomičen: tak način dela je neekonomičen; neekonomična izraba toplote / neekonomičen tip avtomobila nèekonómično prisl.: neekonomično trošiti kredite ♪
- nèekonómski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni ekonomski: neekonomske potrebe / neekonomska dejavnost // neekonomičen, negospodaren: neekonomska poraba energije ♦ ekon. neekonomska cena cena, ki ne ustreza dejanskim stroškom in ne zagotavlja čistega dohodka ♪
- nèeksákten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni eksakten: eksaktni in neeksaktni pojmi / neeksaktno izražanje ♪
- nèeksáktnost -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost neeksaktnega: neeksaktnost raziskovanja / neeksaktnost izražanja, mišljenja ♪
- nèekspeditívnost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neekspeditivnega: zaradi njegove neekspeditivnosti zadeva ni rešena ♪
- nèenačáj -a m (ȅ-ȃ) mat. znak za neenakost: napisati neenačaj; na obeh straneh neenačaja odštejemo isto število ♪
- nèenáčba -e ž (ȅ-ȃ) mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z neenačajem povezanih matematičnih izrazov: rešiti neenačbo; leva, desna stran neenačbe ♪
- nèenák -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) ki ni enak: sestavljen iz neenakih delov; kvaliteta izdelkov je zelo neenaka / po pridnosti mu je neenak; po značaju so precej neenaki različni / ekspr. padli so v neenakem boju; živita v neenakih razmerah / redko neenako udarjanje korakov neenakomerno nèenáko prisl.: neenako se razvijati ♪
- nèenako... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na neenak: neenakobarven, neenakomeren, neenakopraven, neenakopravnost ♪
- nèenakoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo ♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen ♪
- nèenakomérnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neenakomernega: neenakomernost razvoja / neenakomernost srčnega utripa ga je vznemirila ♪
- nèenákost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost neenakega: neenakost razmer / njuna neenakost v prizadevnosti je očitna; družbena, gospodarska neenakost / odpraviti neenakost ljudi pred zakoni neenakopravnost ♪
- nèenakovréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakovreden: neenakovreden izraz; biti v neenakovrednem položaju; neenakovredna tekmeca ♪
- nèenôten -tna -o prid. (ȅ-ó) ki ni enoten: neenoten načrt, program / neenotne cene / stilno neenotna stavba / neenotni pogledi na kaj; kolektiv je precej neenoten ♪
- nèétičnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neetičnega: neetičnost načel / neetičnost dejanja, ravnanja ♪
- nefair [nèfêr] prid. neskl. (ȅ-ȇ) pog. ki ni v skladu z določenimi normami, pravili; nespodoben, nepošten: do nje je bil nefair; nefair igra; prisl.: igrati nefair ♪
- nèfilológ -a m (ȅ-ọ̑) kdor ni filolog: mnenje nefilologov o takih vprašanjih ni odločilno ♪
30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051 31.076