Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (30.951-30.975)


  1.      nèdopústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ni dopusten, ni dovoljen: nedopustna konkurenca; nedopustno ravnanje; uporabljati nedopustna sredstva nèdopústno prisl.: nedopustno ravnati; nedopustno slab jezik ♪
  2.      nèdopustljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko nedopusten: uporabil je nedopustljiva sredstva ♪
  3.      nèdopústnost  -i ž (ȅ-ú) lastnost, značilnost nedopustnega: zavedal se je nedopustnosti svojega dejanja; nedopustnost uporabljenih sredstev je očitna ♦ jur. nedopustnost kazenskega pregona ♪
  4.      nèdorečênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost nedorečenega: nedorečenost izjav, misli / knjiž. nedorečenost literarnega dela ♪
  5.      nèdosánjan  -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni dosanjan: vračati se v nedosanjane sanje ♪
  6.      nèdosegljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva ∙ žarg. trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana 2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv nèdosegljívo prisl.: vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč ♪
  7.      nèdoséžen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dosežen: nedoseženi cilji; nedosežen sporazum ♪
  8.      nèdoséžen  -žna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedosegljiv: nedosežen predmet / nedosežni cilji, vzori / njegovi prevodi so resnično nedosežni / nedosežen dramatik nèdoséžno prisl.: znal ga je nedosežno posnemati; kapniki nedosežno lepih oblik ♪
  9.      nèdosléden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni dosleden: nedosleden človek; biti nedosleden pri svojem delu, v svojem prepričanju / nedosleden načrt, razvoj; nedosledna vzgoja nèdoslédno prisl.: posamezna obdobja umetnosti so nedosledno ocenjena ♪
  10.      nedostátek  -tka m (ȃ) zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov // pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov ♪
  11.      nèdostojánstven  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico ♪
  12.      nèdostójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi ♪
  13.      nèdostójnost  -i ž (ȅ-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja ♪
  14.      nèdostópen  tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu ♪
  15.      nèdotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega ♪
  16.      nèdotakljívost  -i ž (ȅ-í) 1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode 2. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost ♪
  17.      nèdotáknjen  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
  18.      nèdotáknjenost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave ∙ knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost ♪
  19.      nedotíka  -e ž (ȋ) bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika ♪
  20.      nèdoúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav ♪
  21.      nèdoúmljen  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost ♪
  22.      nèdoumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da doumeti: nedoumljive besede, misli / ekspr. nedoumljiva pota usode / ekspr. delal je z nedoumljivo vztrajnostjo zelo veliko nèdoumljívo prisl.: svet je bil zanj nedoumljivo velik ♪
  23.      nèdovóljen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje ♪
  24.      nèdovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana nèdovóljno prisl.: nedovoljno oblečen ♪
  25.      nèdovŕšen  -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪

   30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA