Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (30.876-30.900) 
- nébula -e ž (ẹ̑) astr. velika količina, množina plinov in prašnih delcev v prostoru med zvezdami; meglica: nebula v Orionu ♪
- nècél -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) ekspr. ki mu nekoliko manjka do celote, celosti: na vrh so prišli v necelih treh urah; knjiga je izšla necelo leto pred njegovo smrtjo ♪
- nècvétnica -e ž (ȅ-ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: cvetnice in necvetnice ♪
- nečák -a m (á) sin brata ali sestre: ima dva nečaka in nečakinjo ♪
- nečákinja -e ž (á) hči brata ali sestre: njegova nečakinja se je že poročila ♪
- nečàs -ása m (ȁ á) zastar., v zvezi v nečas ob nepravem, neprimernem času: govoriti, oglasiti se, priti v nečas ♪
- nèčasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna ♪
- nečást -í ž (ȃ) knjiž. omalovaževanje, podcenjevanje: težko je prenašal nečast in prezir // evfem. sramota: delati komu nečast; spraviti koga v nečast ♪
- nèčásten -tna -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. ki ni časten: v njenih očeh je bila to nečastna poteza nèčástno prisl.: nečastno ravnati ♪
- nečásten -tna -o prid. (á) 1. evfem. sramoten: nečastna afera, zadeva; storiti nečastno dejanje 2. zastar. ničvreden, malovreden: nečasten človek ♪
- nečéd -i ž (ẹ̑) star. ničvreden, malovreden človek: možakar je prava nečed / kot psovka molči, nečed ti grda ♪
- nèčéden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki nima lepega, estetskega videza: nima nečednega obraza; dekle ni ravno nečedno ♪
- nečéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. knjiž. ničvreden, malovreden: ogibaj se ga, nečeden človek je / ukvarja se z nečednim poslom 2. evfem. umazan, zanemarjen: miza je pogrnjena z nečednim prtom; živi v zapuščeni, nečedni hiši ● knjiž. govori nečedne besede govori nespodobno, neprimerno; star. tisto nečedno bolezen je dobil spolno bolezen nečédno prisl.: nečedno govoriti, ravnati ♪
- nèčesán -a -o prid. (ȅ-á) knjiž., redko nepočesan: razmršeni, nečesani lasje ♪
- nečímrn -a -o prid. (ȋ) 1. ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost: nečimrn mladenič; tako je nečimrna, da se večkrat na dan preobleče / nečimrno vedenje 2. star. ničvreden, ničev: skrb za nečimrne stvari ♪
- nečímrnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost nečimrnega človeka: prizadeta je bila njegova nečimrnost / ekspr. prava ženska nečimrnost / pooseb. ti nečimrnost nečimrna ♪
- nèčíst -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki ni (popolnoma) čist: jesti z nečistimi rokami; nečista skodelica; nečiste ulice / nečist mestni zrak / zelo nečisto kožo ima z izpuščaji in pegami / nečista rudnina s primesmi / nečista pasma // ekspr. umazan, zanemarjen: otroci so lačni in nečisti; živi v majhni, nečisti sobi 2. nav. ekspr. slab, nepošten: nečist značaj / ukvarja se z nečistimi posli ● žarg., šport. nečisti boks boksarski dvoboj, ki ni v skladu s pravili tekmovanja; imata še nečiste račune nista še poravnala medsebojnih navzkrižij; imata še medsebojne obveznosti; star. nečista teža bruto teža ◊ kem. kemično nečista snov; lit. nečista rima rima, pri kateri se vokali ne ujemajo glede dolžine in širine ♪
- nečíst -a -o prid. (ȋ ȋ) 1. v krščanskem okolju ki glede spolnosti ni v skladu z moralnimi načeli: nečiste misli; nečisto dejanje, ravnanje / nečista ljubezen 2. v nekaterih religijah ki je zaradi svojega dela in položaja v družbi brez določenih pravic: ni smel govoriti z njim, ker je nečist ● nečista žival v muslimanskem in židovskem okolju žival, katere meso je prepovedano uživati nečísto prisl.: nečisto živeti ♪
- nečístnik -a m (ȋ) star. ničvreden, malovreden človek: pijanci in nečistniki / razbrzdanec je in nečistnik vlačugar ♪
- nečístništvo -a s (ȋ) v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: očitali so mu nečistništvo ♪
- nèčístost -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame ♪
- nečístost -i ž (ȋ) v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: storiti nečistost ♪
- nečistovánje -a s (ȃ) glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijo ♦ jur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale ♪
- nečistováti -újem nedov. (á ȗ) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala ♪
- nèčitljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da brati: podpis je nečitljiv; nekatere strani v knjigi so že tako obledele, da so nečitljive / ekspr. ima zelo nečitljivo pisavo ♪
30.751 30.776 30.801 30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976