Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (29.576-29.600) 
- múliti -im nedov., mulíla tudi múlila (ú ū) 1. z gobcem trgati in jesti: krave so pridno mulile travo; čreda je takoj začela muliti / koze so mulile redko listje z grmičevja smukale // zastar. jesti, žreti (kaj tršega): konji so mulili seno 2. nar. dolenjsko puliti, trgati v šopih: nič ne pazi, kar muli; muliti plevel / otroci mulijo cvetje trgajo múliti se nar., navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, smukati se: mačka se je začela muliti okrog nje; piščanček se je mulil obme ♪
- múliti se -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo ♪
- múlj -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju; morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem; rečni mulj; širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo ◊ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji ♪
- muljáva -e ž (ȃ) nar. trava, paša: v marcu še ni muljave ♪
- múljenje 1 -a s (ū) glagolnik od muliti: muljenje trave / muljenje plevela ♦ agr. čas muljenja čas, ko žival na paši muli travo ♪
- múljenje 2 -a s (ū) ekspr. kujanje, zamera: naveličal se je njenega vpitja in muljenja ♪
- múlo -ta m (ȗ) nar. zahodno nedorasel fant, deček: mulo je že spet nekam izginil ♪
- multi... ali múlti... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar ♪
- múltimilijonár -ja m (ȗ-á) nav. ekspr. kdor ima večmilijonsko premoženje, večkratni milijonar: ameriški multimilijonar ♪
- multípel -pla -o prid. (ȋ) knjiž. mnogokraten, večkraten: multipli proporci ◊ med. multipli abscesi abscesi, ki se pojavijo na več mestih hkrati; multipla skleroza bolezen centralnega živčevja, pri kateri telo v presledkih hromi ♪
- multiplikácija -e ž (á) knjiž. množenje, množitev: multiplikacija enic; dividiranje in multiplikacija / publ. multiplikacija istih motivov v raznih oblikah ♪
- multiplikátor -ja m (ȃ) 1. mat. število, s katerim se množi; množitelj: multiplikand in multiplikator 2. ekon. število, ki kaže odnos med spremembo kake oblike izdatkov in celotnimi izdatki, ki jih ta sprememba povzroči: izračunati multiplikator / denarni, investicijski multiplikator ♪
- múltivitamínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat ♪
- múmija -e ž (ú) mumificirano truplo: napraviti mumijo; raziskovati mumije; egiptovska mumija; povit, suh kot mumija; ima obraz kot mumija / ekspr. general je bil prava stara mumija zelo molčeč, hladen, tog ♪
- múmijast -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri mumiji: mumijast obraz ♪
- münchenski -a -o [mínhǝn-] prid. (í) nanašajoč se na München: münchensko pivo ♦ zgod. münchenski sporazum sporazum med predstavniki Anglije, Francije in Nemčije leta 1938, da ima Nemčija pravico zasesti Sudete ♪
- múnec -nca m (ȗ) bot. močvirska rastlina, pri kateri cvetno odevalo nadomeščajo srebrno bele dlačice, Eriophorum: munec in šaš ♪
- múngo -a m (ȗ) zool., navadno v zvezi indijski mungo zlasti v Indiji živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, podganami, Herpestes edwardi: na nekaterih otokih južne Dalmacije so naselili indijske munge; spopad indijskega munga s kobro ♪
- munícija -e ž (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja; strelivo: dovažati municijo; primanjkuje topovske municije; municija za strojnice ♦ voj. manevrska municija ki se uporablja na vojaških vajah, slepi naboji ♪
- municíjski in munícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na municijo: municijski zaboji; municijsko skladišče ♦ navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; voj. municijski voz nekdaj vprežno vozilo za prevažanje streliva ♪
- municipálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na municipij: značilnosti municipalnih oblik / mesto kaže značilnosti municipalne ureditve srednjeveške mestne skupnosti 2. kniiž., redko mesten: ustroj južne Evrope je izrazito municipalen / municipalni uslužbenec ♪
- municipalizácija -e ž (á) jur., v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost mestne uprave: municipalizacija prevozov v mestih / nacionalizacija in municipalizacija zemlje ♪
- municípij -a m (í) zgod., pri starih Rimljanih mesto z delno samoupravo: Pompeji so spadali k najbogatejšim municipijem // v srednjem veku mesto, ozemlje z delno samoupravo ♪
- múrček -čka m (ȗ) 1. ekspr. črnkasta žival: dati mleka murčku; murček in lisko 2. nekdaj uhan z okrasom v obliki zamorčkove glave: nosil je zlate murčke; očanec z murčkom v ušesu ♪
- múren -rna m (ú) 1. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih: po senožetih se oglašajo murni; cvrčanje murnov / čri čri čri, prepevajo murni 2. črnkast vol: murni in sivci ◊ zool. murni žuželke z zajetnim telesom, katerih samci tvorijo s trenjem kril značilne glasove, Gryllidae ♪
29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651 29.676