Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (29.551-29.575)


  1.      muholóvec  -vca m (ọ̑) priprava za lovljenje muh: obesiti muholovec pod strop; lepljiv trak muholovca / stresti muhe iz steklenega muholovca ♪
  2.      muholóvka  -e ž (ọ̑) redko muholovec: muhe brenčijo na muholovki ◊ bot. muholovka mesojeda rastlina, ki raste v Severni Ameriki, Dionaea muscipula; zool. rajska muholovka dolgorepa ptica s čopom, živeča v Aziji, Tehitrea ♪
  3.      muhováti se  -újem se nedov. (á ȗ) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen) ♪
  4.      múhovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera ♪
  5.      múhvič  -a m (ȗ) bot. trava, pri kateri so nekatere vejice lata spremenjene v nazobčane ščetine, Setaria: pleti muhvič in osat / laški muhvič kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica ♪
  6.      múja  -e ž (ū) raba peša trud, prizadevanje: cigareto si je prižgal po dolgi muji; prostor se da preurediti z malo muje ∙ nar. to ni za mujo popravljati ni vredno, se ne izplača; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha ♪
  7.      mújati se  -am se nedov. (ȗ) raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more ♪
  8.      múka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjem ∙ star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka ♪
  9.      múkati  -am nedov. (ū) oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom mukajóč -a -e: mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave ♪
  10.      mukljáti  -ám nedov. (á ȃ) oglašati se s kratkimi, zamolklimi glasovi: veverica muklja ♪
  11.      múkniti  -em dov. (ú ȗ) nav. slabš., navadno z nikalnico spregovoriti, reči: niti besedice ni muknil / čeprav ga je bolelo, ni niti muknil ♪
  12.      múkoma  prisl. (ū) knjiž. z veliko težavo, z velikim naporom: mukoma izražati misli; mukoma se krotiti; mukoma si utirati gaz ♪
  13.      mukotŕpen  -pna -o prid. (r̄) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukotrpno življenje / mukotrpen obraz, vzdih / tako delo je mukotrpno ♪
  14.      múla 2 -e ž (ú) pog. kazanje jeze, nejevolje, navadno z vztrajnim molkom; kujanje: z mulo ne boš nič dosegel / ženska mula in trma / držati, kuhati, pasti mulo ♪
  15.      mulác  -a m (ȃ) nar. zahodno razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulaci so dražili otroke / kot nagovor ti presneti mulac, si se spet potepal ♪
  16.      mularíja  -e ž (ȋ) pog. razposajeni, objestni otroci, zlasti dečki: mularija se je obešala na kolo, voz; prepovedujem ti igrati se s to mularijo / kot nagovor vam bom že pokazal, koga boste imeli za norca, mularija grda // ekspr. otroci, mladina sploh: v kino hodi sama mularija; mularija naše ulice / odpeljal je svojo mularijo na sprehod sinove in hčere ♪
  17.      mulát  -a m (ȃ) potomec pripadnika bele in pripadnika črne rase: položaj črncev in mulatov ♪
  18.      múlati se  -am se nedov. (ȗ) nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek) ♪
  19.      mulátka  -e ž (ȃ) potomka pripadnika bele in pripadnika črne rase: mulati in mulatke ♪
  20.      mulátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mulate: mulatski obrazi / mulatski otroci ♪
  21.      múlček  -čka m (ȗ) pog. razposajen, objesten deček: mulčki so razbili šipo // ljubk. deček, fantek: razpravljanje mulčkov o tigru ♪
  22.      múlčiti  -im nedov. (ū ȗ) agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
  23.      múlec  -lca m (ȗ) 1. pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček: mulci so mu poškodovali nov avto; bodo že ukrotili mulca, samo da jim pride v roke / kot nagovor kod si se potepal, mulec // ekspr. nedorasel fant, deček sploh: bil je še mulec, pa je že moral nositi puško; nagnal ga je kot mulca / moža ni nikoli doma, pa mora sama krotiti mulce otroke; ima hčer in dva mulca sinova 2. redko mulji samec: mulci in mule 3. slabš., redko neprijazen, nepriljuden moški: tak mulec je, da mu nobena družba ni po volji ♪
  24.      muléta  -e ž (ẹ̑) zlasti v španskem okolju škrlatno rdeč kos blaga na palici za draženje bika pri bikoborbi: stopiti v areno z muleto ♪
  25.      muline  tudi mouliné -ja [muliné] m (ẹ̑) tekst. sukana preja iz dveh ali več niti različne barve, debeline ali kakovosti: tkati iz mulineja // tkanina iz te preje: obleka iz mulineja ◊ obrt. bombažna prejica iz šestih niti za vezenje, ki se da deliti na posamezne niti ♪

   29.426 29.451 29.476 29.501 29.526 29.551 29.576 29.601 29.626 29.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA