Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (29.076-29.100)


  1.      modernízem  -zma m (ȋ) najnovejša smer, zlasti v umetnosti: zaiti v modernizem; skrajnosti, težnje modernizma; razložiti svoj odnos do modernizma v umetnosti / odklanjal je prevelike modernizme v socialni politiki ◊ rel. gibanje v katoliški teologiji v začetku 20. stoletja, ki si je prizadevalo za radikalno uskladitev vere z znanostjo ♪
  2.      modêrnost  -i ž (é) lastnost, značilnost modernega: modernost filma, knjižne opreme, romana; modernost pohištva / zaradi modernosti ga publika ni tako hitro sprejela ♪
  3.      modifikácija  -e ž (á) knjiž. sprememba, preoblikovanje, prilagoditev: majhna modifikacija priprave / v upravni ureditvi je prišlo do nekaj modifikacij / kazensko pravo je dobilo razne modifikacije ◊ biol. nededna lastnost, ki nastane pod vplivom okolja; nededna sprememba; kem. stanje elementa ali spojine, v katerem ima ta drugačne fizikalne lastnosti kot v drugem stanju ♪
  4.      módnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost modnega: modnost fazone; praktičnost in modnost modela / zabavna glasba večkrat boleha za modnostjo / redko delati kaj zaradi modnosti mode ♪
  5.      módo  -a s (ọ̄) nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja semenčice, moška spolna žleza: odstraniti moda mladim samčkom; pasja moda; vnetje moda / nizko sunil ga je v moda ♪
  6.      módrc  -a m (ọ̑) 1. del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke; modrček: nosi modrc; odpeti modrc 2. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: oblečena je v široko črno krilo in temen modrc; žameten, židan modrc ♪
  7.      módrček  -čka m (ọ̑) del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke: odpeti modrček; uporablja pretesne modrčke ♪
  8.      módrec  tudi módrc -a [prva oblika rǝc] m (ọ̑) kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih: bil je modrec; tako so mislili in govorili največji modreci vseh časov; knjiga znanega modreca / redko antični modreci filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: modrec v vedenju in življenju; vaški modrec; nasveti modreca ♪
  9.      modréti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati moder: grozdne jagode se mehčajo in modrijo; prsti modrijo 2. knjiž. modro se odražati, kazati: ob poti so modrele vijolice ♪
  10.      modríca 1 -e ž (í) 1. modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi: od udarcev so se mu delale modrice; ves hrbet ima pokrit z modricami; modrice od vrvi 2. knjiž. rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modrice med pšenico; šopek iz klasja in modric ◊ vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae ♪
  11.      modríja  -e ž (ȋ) slabš. 1. modrovanje: pustiva te modrije in pojdiva pit; ne bo še konec njegove modrije / rada je poslušala fantove modrije in zvijače duhovitosti 2. modrost: v mestu je iskal učenosti in modrije / ohlapne modrije ♪
  12.      modriján  -a m (ȃ) mislec, modrec: bil je velik modrijan; tako so mislili in govorili največji modrijani vseh časov; iron. bomo videli, kaj si boste izmislili, modrijani / redko grški modrijani filozofi // kdor prodorno misli in ustrezno ravna: njega vprašaj za svet, ki je modrijan; vaški modrijan ● kamen modrijanov po verovanju alkimistov kamen, s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; preg. bedak zna več vprašati, kot sedem modrijanov odgovoriti težje je odgovarjati na vprašanja, kot pa spraševati ♪
  13.      modrijánčiti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: cel večer nam je modrijančil / ne modrijanči ♪
  14.      modrijániti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. filozofirati, modrovati: na stara leta je rad sedel pri čebelah in modrijanil / dolgo nam je modrijanil / ne modrijani zdaj, ko je treba prijeti za delo ♪
  15.      modrijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na modrijane: modrijanske besede; modrijansko ugibanje / modrijanski obraz modrijánsko prisl.: modrijansko gledati in tuhtati; modrijansko kaj povedati ♪
  16.      modríka  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: modrika raste na strmih kamnitih pobočjih ♪
  17.      modríkast  -a -o prid. (í) ki ni popolnoma moder: modrikast cvet; voda modrikaste barve; modrikaste gore; modrikaste meglice / od mraza modrikast obraz ♦ vrtn. modrikasta funkija vrtna trajnica z velikimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta sieboldiana modríkasto prisl.: modrikasto siva ali modrikastosiva tkanina ♪
  18.      modríkati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. modrikasto se odražati, kazati: v daljavi se je modrikalo morje; nad dolino se modrika sinje nebo ♪
  19.      modríkavost  -i ž (í) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi; cianoza: modrikavost obraza, prstov ♪
  20.      modrín  -a m (ȋ) nav. mn., zool. majhni dnevni metulji z modrimi, zelenimi, rumenimi, oranžnimi krili, Lycaenidae: cekinčki in modrini ♪
  21.      modrína 1 -e ž (í) 1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči 2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini 3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina 4. redko kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi ◊ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides ♪
  22.      modrína 2 -e ž (í) ekspr. modrijan, modrec: pustih modrin ne maram ♪
  23.      modríš  -a m (í) nar. vzhodno rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modriš med pšenico; šopek iz klasja in modriša ♪
  24.      modríti 1 -ím nedov., modrèn (ȋ í) delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri modríti se knjiž. modro se odražati, kazati: pred njim se je modrila gora; v daljavi se modri jezero, morje ♪
  25.      modríti 2 -ím nedov., modrèn (ȋ í) ekspr. delati, da kdo postaja bolj moder, preudaren: kar ga je učilo in modrilo, ni smelo biti v nobenem stiku s šolo; sina je poslal v svet, kjer se je modril / saj sem ga ves čas modril, a me ni poslušal / star. profesor jih je modril učil, izobraževal ♪

   28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA