Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (2.901-2.925)


  1.      bípiramída  -e ž (ȋ-ȋ) geom. telo, sestavljeno iz dveh piramid; dvojna piramida: površina bipiramide ♪
  2.      bíra  -e ž (í) nav. rod. ed., star. vrsta, sorta: nočem imeti opravka z ljudmi njegove bire / to je svoje bire človek ∙ star. knjige vsake bire in baže različne vrednosti, navadno slabše vrste ♪
  3.      bira  zbirka gl. bera ♪
  4.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija ♪
  5.      birokracíja  -e ž (ȋ) 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem ♪
  6.      birokrát  -a m (ȃ) 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom ♪
  7.      birokrátičen  -čna -o prid. (á) birokratski: birokratični predpisi; birokratičen uradnik ♪
  8.      birokrátičnost  -i ž (á) nav. slabš. lastnost, značilnost birokratskega: birokratičnost sodne obravnave; birokratičnost poslovanja ♪
  9.      birokratizácija  -e ž (á) nav. slabš. uvajanje birokratizma: nasprotovati birokratizaciji; birokratizacija podjetij ♪
  10.      birokratízem  -zma m (ȋ) nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti ♪
  11.      birokratizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata ♪
  12.      birokratizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat ♪
  13.      birokrátski  -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica ♪
  14.      birokrátstvo  -a s (ȃ) redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom ♪
  15.      bíserast  -a -o prid. (ȋ) redko ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje ♪
  16.      bituminizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) grad. prepajati ali premazovati z bitumenom: bituminizirati lepenko ♪
  17.      bivakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje ♪
  18.      bivakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni ♪
  19.      blagonráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama ♪
  20.      blagonrávje  -a s (ȃ) zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal ♪
  21.      blagonrávnost  -i ž (á) zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti ♪
  22.      blamírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr. osramotiti, osmešiti: blamiral me je pred šefom; pri izpitu se bo blamiral // spraviti v zelo neprijeten položaj: sin ga s svojim vedenjem blamira v družbi ♪
  23.      blanšírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. gastr. na hitro prekuhati ali politi kaj z vrelo vodo, zlasti zelenjavo: kumarice pred vlaganjem blanširamo 2. usnj. čistiti, gladiti mesno stran usnja: blanširati usnje blanšíran -a -o: blanširani špinačni listi; blanširano usnje ♪
  24.      blastomêra  -e ž (ȇ) nav. mn., biol. celica, ki nastane z brazdanjem jajčeca ♪
  25.      blazíran  -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA