Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (28.976-29.000)


  1.      mnemotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen ♪
  2.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
  3.      mnênjski  -a -o prid. (ē) publ. nanašajoč se na mnenje: rezultati mnenjske raziskave / mnenjska anketa anketa o mnenju ♪
  4.      mnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla ♪
  5.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪
  6.      mnogo...  ali mnógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na večje, veliko število: mnogoceličar, mnogonacionalen, mnogostranost / mnogoštevilen ♪
  7.      mnogobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je mnogih barv: mnogobarvna tkanina ♦ min. mnogobarvni mineral mineral, ki je v presevni svetlobi glede na smer opazovanja različno obarvan ♪
  8.      mnogobóštvo  -a s (ọ̑) vera, verovanje v več bogov: enoboštvo in mnogoboštvo ♪
  9.      mnogobrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba ♪
  10.      mnogocéličar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., biol. mnogocelična žival ali rastlina: nastanek, razvoj mnogoceličarjev ♪
  11.      mnogocéličen  -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem ♪
  12.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina ♪
  13.      mnogočlénik  -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov ♪
  14.      mnogočlénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz mnogo členov: mnogočlenska veriga ♦ mat. mnogočlenski izraz mnogočlenik ♪
  15.      mnogoglàv  in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica ♪
  16.      mnogoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  17.      mnogojezíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela ♪
  18.      mnogojezíčnost  -i ž (ȋ) znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov ♪
  19.      mnogokótnik  -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle ♪
  20.      mnogoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima ♪
  21.      mnogolíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: opazovati mnogolične pojave družbenega razvoja / mnogolična osebnost, pokrajina; mnogolična tematika njegovih pesmi 2. mat. ki ima več vrednosti, pomenov: mnogolična funkcija; mnogolična rešitev naloge ◊ min. mnogolična snov snov, ki nastopa v več kristalnih oblikah; polimorfna snov ♪
  22.      mnogolíčje  -a s (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: dogodki so prinesli v njegovo življenje nekaj mnogoličja / v tem človeku je združeno mnogoličje dobrih in slabih lastnosti ♪
  23.      mnogolíčnost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoličnost pojavov / njegov značaj je v svoji mnogoličnosti zelo enoten; obravnavati svet v vsej njegovi mnogoličnosti ♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike; min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah ♪
  24.      mnogolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogolikost narodov in barv v deželi / obravnavati svet v vsej njegovi mnogolikosti ♪
  25.      mnogomóštvo  -a s (ọ̑) zakon žene z več možmi hkrati: živeti v mnogomoštvu // spolno življenje ženske z več moškimi hkrati: obsojati, preganjati mnogomoštvo ♪

   28.851 28.876 28.901 28.926 28.951 28.976 29.001 29.026 29.051 29.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA