Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (28.376-28.400)


  1.      menu  tudi meni -ja [mení] m (ȋ) kosilo ali večerja v restavraciji, gostilni iz že izbranih jedi: naročiti, plačati menu; brezmesni, dietni menu; menu je cenejši / drugi menu ki je enostavnejši, cenejši; prvi menu ki je obsežnejši, dražji // seznam jedi za to kosilo ali večerjo: sestaviti menu za cel teden; jedi, zapisane v menuju ♪
  2.      menuét  -a m (ẹ̑) star, zmerno hiter francoski ples v tridobnem taktu: dvorjani so spet plesali menuet; eleganten, graciozen menuet // skladba za ta ples: po gavoti je orkester zaigral menuet ◊ muz. skladba ali stavek suite, sonate z značilnostmi tega plesa ♪
  3.      ménza  -e ž (ẹ̑) (gostinski) obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana: odpreti menzo; hrani se v menzi / podjetje je ustanovilo svojo menzo / delavska, študentska menza // prostor tega obrata: čakal ga je v menzi ◊ arhit. (oltarna) menza mizi pobobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje, oltarna miza ♪
  4.      Mercállijev  -a -o [merkalijev] prid. (ā) geol., v zvezi Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini ♪
  5.      merčún  -a m (ȗ) nekdaj 1. kdor uradno meri žito, sol: na trgu je opravljal službo merčuna 2. v zvezi vojaški merčun kdor uradno pregleduje, meri moške, če ustrezajo predpisom za opravljanje vojaške službe: ujete tlačane so odvedli k vojaškemu merčunu ♪
  6.      méren  -rna -o prid. (ẹ̄) redko 1. merski: angleški merni sistem 2. merilen: merne naprave ♦ etn. merni dan dan, ko se v planini meri ta dan namolzeno mleko ♪
  7.      mérica  -e ž (ẹ́) 1. nav. ekspr., s prilastkom določena (manjša) količina kake snovi, tekočine, ustrezna komu: postregla mu je z večerno merico čaja / tolikšna je njegova običajna merica // določena manjša količina kake snovi, tekočine sploh: kupil je dve merici kostanja; merico prosa za papige, prosim / ona je brez merice okusa popolnoma brez okusa ♦ agr. (mlinarska) merica žito, ki ga vzame mlinar kot plačilo za mletje 2. manjša posoda za merjenje snovi, tekočine: branjevka je napolnila merico; vzela je kozarec za merico 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 0,4 litra: naročil si je merico vina / konju ni dal niti merice ovsa // nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 15 do 20 litrov: na hrbtu je prinesel merico žita ♪
  8.      meridián  -a m (ȃ) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridianu / greenwiški meridian ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni meridian meridian določenega kraja; začetni meridian ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine ● publ. na vseh meridianih se bije boj za osvoboditev človeka vsepovsod ◊ astr. nebesni meridian umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit; elektr. magnetni meridian umišljen krog, ki gre skozi magnetna (zemeljska) pola; geom. meridian črta, v kateri ravnina, ki gre skozi os vrtenine, seka ploskev vrtenine ♪
  9.      meridiánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na meridian: meridianski krog / meridianska ravnina ♪
  10.      meríja  -e ž (ȋ) zgod., v Ilirskih provincah najmanjša upravna enota, županija: razdeliti provinco na merije // urad mera, župana: oditi na merijo ♪
  11.      merílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor meri: merilec je spustil utež v vodo; merilec dolžine se je zmotil / uradni merilec žita / bil je merilec pri topu 2. priprava za merjenje: znanost potrebuje vse bolj natančne merilce časa ◊ teh. merilec hitrosti brzinomer; voj. merilec naprava za merjenje na zadnjem delu cevi strelnega orožja; merek ♪
  12.      merílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu ♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav ♪
  13.      merílnica  -e ž (ȋ) prostor ali oddelek, v katerem se kaj meri, kontrolira: postal je vodja merilnice ♪
  14.      merílnik  -a m (ȋ) priprava za merjenje: električni, mehanski merilnik; astrolab, kompas in drugi merilniki ♦ elektr. merilnik napetosti voltmeter; teh. merilnik hitrosti brzinomer ♪
  15.      merílo  -a s (í) 1. priprava z označenimi enotami za merjenje: popravljati, pregledovati merila; leseno, zložljivo merilo / milimetrsko merilo ♦ teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov 2. navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje: določiti, uskladiti merila; za merilo so vzeli lansko povprečje; etična, politična merila; ocenjevati po objektivnih, strogih merilih; merila za delitev dohodka ● presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo 3. razmerje med merami, razsežnostmi kakega področja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resničnimi, naravnimi merami: zmanjšati, zvečati merilo / narediti, narisati v merilu 1 : 100; zemljevid v merilu 1 : 300.000 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: to je pomembno v državnem, občinskem merilu; v svetovnem merilu je na desetem mestu; v merilu Jugoslavije to ne pomeni veliko za Jugoslavijo, v Jugoslaviji; tovarna uživa ugled v mednarodnem merilu mednarodni ugled ♪
  16.      merítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od meriti 1: končati, opraviti meritev; astrofizikalne, oceanografske meritve; natančna, ponovna meritev; meritev hitrosti ♪
  17.      mériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas // ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka 2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre; ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave; meril ga je z radostjo, strahom; dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi 4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril; meriti s puško, topom; slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere // knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel // v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva 5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti; razburjeno meri sobo; meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini ● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarja mériti se 1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši 2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka ♪
  18.      meritóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. bistven, odločilen: za marsikoga še zmerom meritorno mnenje o njem je izrekel že Cankar / meritorno sodbo prepuščamo bralcem končno // tehten, vreden upoštevanja: izšla je meritorna študija / meritoren poznavalec atomske energije 2. dejanski, stvaren: formalno in meritorno ugotavljanje resničnega stanja ◊ jur. meritorna odločba, sodba odločba, sodba, s katero se odloči o bistvu, utemeljenosti tožbe, obtožbe meritórno prisl.: meritorno odločajo samo vodstva posameznih strank; meritorno poseči v razpravo ♪
  19.      meritórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost meritornega: meritornost sodbe, trditve / lastiti si pravico meritornosti ♪
  20.      merítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na meritev: meritveni stroški / meritvena in druga pripravljalna dela / meritvena ekipa ♪
  21.      merjásec  -sca m (á) 1. odrasel samec prašiča: rediti merjasca; merjasec in svinja; kot podivjan merjasec se je pognal proti ženskam / peljati svinjo k merjascu / divji merjasec samec divjega prašiča ♦ vet. skopiti merjasca 2. nizko pohoten, nasilen moški: čvekanje nerodnega merjasca / kot psovka mir mi daj, merjasec 3. nar. plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; dvojni, obračalni plug: orati z merjascem; leseni merjasec ♪
  22.      mérjenec  -nca m (ẹ̑) kdor se meri: merjenci so se slekli / upoštevati razteznost merjenca ♪
  23.      mérjenje  -a s (ẹ́) glagolnik od meriti: a) končati, začeti merjenje; natančno merjenje; merjenje globine, hitrosti, temperature; enota za merjenje gostote, moči; napaka pri merjenju / električno, ročno merjenje b) merjenje na leteči cilj c) vojaško merjenje moči; medsebojno merjenje sil ♪
  24.      merkantílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. knjiž. trgovinski, trgovski: prostori za merkantilne namene; uradne in merkantilne tiskovine 2. nanašajoč se na merkantiliste ali merkantilizem: merkantilna dela; merkantilna načela 3. agr. konsumen: prodajati merkantilni in semenski krompir ♪
  25.      merkantilíst  -a m (ȋ) pristaš merkantilizma: fiziokrati in merkantilisti ♪

   28.251 28.276 28.301 28.326 28.351 28.376 28.401 28.426 28.451 28.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA