Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (2.726-2.750)


  1.      aspiracíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aspiracijo: aspiracijska priprava ◊ med. aspiracijska pljučnica pljučnica zaradi vdihanih, pljučem tujih snovi ♪
  2.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
  3.      aspirántka  -e ž (ā) ženska oblika od aspirant ♪
  4.      aspiráta  -e ž (ȃ) lingv. s pridihom izgovorjen glas ♪
  5.      aspirátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog ♪
  6.      aspirírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto ◊ med. izsesavati; vsesavati aspiríran -a -o: lingv. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom ♪
  7.      áspra  -e ž (ȃ) num. droben turški srebrn novec, kovan od 13. do 17. stoletja ♪
  8.      ástra  -e ž (ȃ) vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus ♪
  9.      astragál  -a m (ȃ) arhit. kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen ♪
  10.      ástrahan  -a m (ȃ) dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu ◊ agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko ♪
  11.      astrahánka  -e ž (ȃ) pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko ♪
  12.      ástrahanski  tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik ♪
  13.      astrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo ♪
  14.      ástrofotografíja  -e ž (ȃ-ȋ) fotografiranje nebesnih teles ♪
  15.      atakírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. naskočiti, napasti: divje so atakirali ♪
  16.      ataraksíja  -e ž (ȋ) filoz. stanje duševne umirjenosti ♪
  17.      aterírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. spustiti se na zemljo, pristati: letalo je moralo prisilno aterirati; pren. iz višin je ateriral v pusto vsakdanjost ♪
  18.      atestírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izdati atest o čem, potrditi: atestirati material atestíran -a -o: atestirani gradbeni elementi ♪
  19.      atmosfêra  -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2 ◊ astr. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi ♪
  20.      atomizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od atomizirati: aparat za atomiziranje / atomiziranje vrednot; atomiziranje in mehaniziranje življenja ♪
  21.      atomizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. razprševati na najmanjše dele: atomizirati tekoče gorivo; pren. pisatelj pravzaprav atomizira snov romana; družba se je vedno bolj atomizirala atomizíran -a -o: buržoazija je izkoriščala atomizirano delavstvo ♪
  22.      atrákcija  -e ž (á) kar privlači, vzbuja pozornost; privlačnost, zanimivost: ta razstava je velika atrakcija; igralci so postali filmska atrakcija; stolp je glavna turistična atrakcija mesta / nastop lanskega zmagovalca bo posebna atrakcija; gledališka, športna atrakcija ♪
  23.      atrakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na atrakcijo: atrakcijska cirkuška točka ♪
  24.      atraktíven  -vna -o prid. (ȋ) ki privlači, vzbuja pozornost; privlačen, zanimiv: park je zelo atraktiven; atraktivna pokrajina / po sobotnem atraktivnem nastopu sta odpotovala; vodno smučanje, ta atraktivni šport ♪
  25.      atraktívnost  -i ž (ȋ) značilnost atraktivnega; privlačnost, zanimivost: atraktivnost predstave / po atraktivnosti in kvaliteti je bilo tekmovanje na najvišji ravni / pokrajina je polna turističnih atraktivnosti ♪

   2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA