Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (2.626-2.650)


  1.      antracénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila ♪
  2.      antracít  -a m (ȋ) premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit ♪
  3.      antracíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
  4.      antracítov  -a -o (ȋ) pridevnik od antracit: antracitov pepel ♪
  5.      ántraks  -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
  6.      ántropogeografíja  -e ž (ȃ-ȋ) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo ♪
  7.      ántropogeográfski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid ♪
  8.      antropomorfizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme ♪
  9.      anulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
  10.      aparát  -a m (ȃ) 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat ♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat ♪
  11.      aparátčik  -a m (ȃ) slabš., zlasti v sovjetskem okolju aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik ♪
  12.      aparáten  -tna -o prid. (ȃ) elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov ♪
  13.      aparatúra  -e ž (ȗ) sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo ♪
  14.      apelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek 2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost ♪
  15.      apercipírati  -am nedov. in dov. (ȋ) filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje ♪
  16.      apertúra  -e ž (ȗ) fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva ♪
  17.      aplavdírati  -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem ♪
  18.      aplicíranje  -a s (ȋ) glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge ♪
  19.      aplicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
  20.      apostrofíranje  -a s (ȋ) glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov ♪
  21.      apostrofírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
  22.      apraksíja  -e ž (ȋ) med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe ♪
  23.      apretíranje  -a s (ȋ) glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin; sredstvo za apretiranje ♪
  24.      apretírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: apretirati tkanine; apretirati blago proti mokroti apretíran -a -o: volnene preproge morajo biti apretirane proti moljem ♪
  25.      apretúra  -e ž (ȗ) 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA