Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (24.726-24.750)


  1.      kmetováti  -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
  2.      kmétski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
  3.      kmétstvo  -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva ♪
  4.      kmísati se  -am se nedov. (ȋ) nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav ♪
  5.      knájpanje  -a s (ȃ) glagolnik od knajpati se: zdravnik mu je priporočil knajpanje / knajpanje v snegu, mrzli vodi ♪
  6.      knájpati se  -am se nedov. (ȃ) med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno ♪
  7.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
  8.      knézoškòf  -ófa tudi -ôfa m, im. mn. knézoškófi tudi knézoškôfi in knézoškófje tudi knézoškôfje (ẹ̑-ȍ ẹ̑-ọ́, ẹ̑-ó) rel., nekdaj škof, ki je hkrati tudi cerkveni knez: knezoškofi in drugi cerkveni dostojanstveniki ♪
  9.      kneževína  -e ž (í) dežela, ki ji vlada knez: država je bila razkosana na kneževine / kneževina Monaco ♪
  10.      knéževski  -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo ♪
  11.      knéžji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov ♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti ♪
  12.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra ◊ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ♪
  13.      knjigárna  -e ž (ȃ) 1. trgovina s knjigami: v tej knjigarni se dobijo tudi najnovejše knjige; kupiti gramofonsko ploščo v knjigarni 2. zastar. knjižnica: v svoji knjigarni je imel veliko dragocenih knjig in rokopisov ♪
  14.      knjigárnica  -e ž (ȃ) zastar. 1. knjižnica: v gradu je bila bogata knjigarnica 2. knjigarna: kupiti knjigo v knjigarnici ♪
  15.      knjigárništvo  -a s (ȃ) prodaja knjig, navadno v knjigarnah: knjigarništvo je razmeroma mlada trgovska panoga ♪
  16.      knjigobŕbec  -bca m (ȓ) slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec ♪
  17.      knjigoljúb  -a m (ȗ) knjiž. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil: bil je vnet knjigoljub ♪
  18.      knjigoljúbec  -bca m (ȗ) zastar. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil ♪
  19.      knjigotiskár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja ♪
  20.      knjigotŕški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na knjigotržce ali knjigotrštvo: knjigotrška cena / razširiti knjigotrško mrežo / knjigotrški poklic ♪
  21.      knjigotŕštvo  -a s (ȓ) organizirana prodaja knjig: razvoj knjigotrštva ♪
  22.      knjigotŕžec  -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
  23.      knjigotŕžen  -žna -o prid. (ȓ) knjigotrški: knjigotržne razmere ♪
  24.      knjigovéznica  -e ž (ẹ̑) delavnica, obrat za vezavo knjig: sodobno opremljena knjigoveznica ♪
  25.      knjigovódja  -e tudi -a m (ọ̑) uslužbenec, ki opravlja knjigovodske posle: knjigovodja v velikem podjetju / razpisati delovno mesto knjigovodje / materialni knjigovodja ♪

   24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776 24.801 24.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA