Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (24.651-24.675)


  1.      kljún  -a m (ȗ) 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski kljun; kljun ladje, parnika // nav. ekspr. prednji del česa sploh: letalo je s kljunom treščilo na zemljo; kljun pluga ● ekspr. za mizo je čakalo pet lačnih kljunov otrok; ekspr. držati kljun ne povedati česa, molčati; ekspr. odpri (svoj) kljun, kadar je treba govori, reci; pog., ekspr. dobiti jih po kljunu biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ◊ grad. montažni kljun naprava, ki pri gradnji jeklenih mostov brez postavljanja odrov varuje konstrukcijo pred poškodbo; mont. stresalke z račjim kljunom z lopatasto razširjenim žlebom; vrtn. purmanov kljun okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
  2.      kljúnast  -a -o prid. (ȗ) nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine ♦ teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje ♪
  3.      kljunàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima kljun ali kljunu podoben organ: kljunata žival ♦ zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata; kljunate žuželke žuželke s sesalom, ki je proti koncu zoženo ♪
  4.      kljúnčkati  -am nedov. (ȗ) 1. s kljunom se dotikati kljuna zaradi dobrikanja, ljubkovanja: golob kljunčka grlico; ptici se kljunčkata // šalj. poljubljati: kljunčkala ga je in božala 2. redko kljuvati: škrjanček kljunčka travnate bilke / kokoši kljunčkajo po zemlji ♪
  5.      kljúnec  -nca m (ȗ) zool. proti koncu zoženo sesalo pri nekaterih žuželkah: napadeno žival izsesa s kljuncem ◊ bot. zakrivljen izrastek na plodovih nekaterih rastlin ♪
  6.      kljúniti  -em dov. (ú ȗ) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune ♪
  7.      kljúnka  -e ž (ȗ) bot. rastlina z belimi, rjavimi ali rdečkastimi klaski in črtalastimi listi, Rhynchospora: bela, rjava kljunka ♪
  8.      kljús  -a m (ȗ) vet., zlasti v ameriškem okolju tek konja, pri katerem se istočasno premikata nogi leve oziroma desne strani: kljus in kas / dirkati v kljusu ♪
  9.      kljúsa  -e ž (ú) ekspr. star, onemogel konj: osedlali, zapregli so ubogo kljuso / stara, suha kljusa // slabš. konj sploh: kaj bo on s tisto svojo kljuso / kot psovka ali ti ni nič povedala, prekleta kljusa ♪
  10.      kljusáč  -a m (á) vet., zlasti v ameriškem okolju konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani: kljusači in kasači ♪
  11.      kljúse  -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́) ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu // slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset ♪
  12.      kljúvanje  in kljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od kljuvati: kljuvanje piščancev / čutil je kljuvanje v rami ♪
  13.      kló  -ja m (ọ̑) žarg., kratica, prva leta po 1945 krajevni ljudski odbor: kloji so že razposlali vabila ♪
  14.      kloáka  -e ž (ȃ) knjiž. (odtočni) kanal, navadno v mestu: kloaka ni mogla več požirati vode; blato iz kloak / ostanki rimskih kloak; pren. kloaka laži in klevet ♦ zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo ♪
  15.      klobása  -e ž (á) 1. drobnejši valjast izdelek z navadno med seboj povezanima koncema, z nadevom iz mesa, drobovine ali drugih živil: delati, kuhati, peči klobase; cela klobasa; prekajene, sveže klobase; nekoliko premastna klobasa; odrezati kolobarček, košček klobase; pol klobase; špiljenje klobas / nadevati klobase / za malico ima klobaso in sir / krvave klobase krvavice; mesene klobase z nadevom iz mesa // kar je po obliki podobno klobasi: nadeti zeljne liste in jih zviti v klobaso / ekspr. otroku se na stegnih od debelosti delajo klobase 2. ekspr. navadno modrikasta oteklina od udarca z bičem, s palico: od udarcev so se mu delale klobase; na hrbtu ima klobase 3. tobačni listi, zviti v klobasi podobno obliko, namenjeni za žvečenje: odrezati od klobase čik / dobil je pol litra petroleja in klobaso tobaka ● slabš. kdo bo poslušal njegove klobase razvlečeno, nezanimivo pripovedovanje; ekspr. zašpiliti klobaso vrniti se na izhodiščno mesto po drugi poti ◊ aer. klobasa vreči podobna priprava za približno ocenjevanje smeri vetra; gastr. bela klobasa; jetrna klobasa; kranjska klobasa; lovska klobasa; suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; zool. morska klobasa na morskem dnu živeči, klobasi podoben iglokožec, Holothuria ♪
  16.      klobasánje  -a s (ȃ) glagolnik od klobasati: siti smo tvojega klobasanja / klobasanja o potovanju ni bilo ne konca ne kraja ♪
  17.      klobásarica  -e ž (ȃ) agr. starejša krava, katere meso se predeluje v klobase: zaklati klobasarico ♪
  18.      klobasaríja  -e ž (ȋ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim // literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral ♪
  19.      klobásica  tudi klobasíca -e ž (á; í) nav. ekspr. manjšalnica od klobasa: jedel sem izvrstno klobasico / kranjska klobasica / dal mi je klobasico tobaka ♪
  20.      klobásičar  in klobasíčar -ja m (á; ȋ) kdor dela, izdeluje klobase: mesar in klobasičar / razpisano je mesto mesarja klobasičarja ♪
  21.      klôbčast  tudi klôpčast -a -o prid. (ó) podoben klobčiču: klobčaste korenine ♦ bot. klobčasta zvončnica gozdna ali travniška rastlina z modrimi zvončastimi cveti v socvetju, Campanula glomerata ♪
  22.      klôbčič  -a in klobčìč -íča tudi klôpčič -a in klopčìč -íča m (ó; ȉ í) 1. volna, motvoz, žica, zvita v kroglasto obliko: klobčič je padel, se je zakotalil po tleh / klobčič se ji je odvil, razvil / kupiti klobčič bombaža, svile / zviti volno v klobčič // ekspr., navadno s prilastkom kar je tesno, navidez neločljivo povezano: politični klobčič se je pričel odvijati / z oslabljenim pomenom: ni se mogel rešiti iz klobčiča črnih misli; zašel je v klobčič protislovij // ekspr., navadno z rodilnikom skupina, gruča: okrog njega se je zbral klobčič mladih ljudi 2. v zvezi z v izraža obstajanje, pojavljanje v kroglasti obliki pri a) živali, človeku: stisnjen je v klobčič kakor jež; kača leži zvita v klobčič / maček se je zvil v klobčič / ekspr. klobčič pri vratih se je zganil v klobčič zvita žival, človek b) predmetu, stvari: pas, zvit v klobčič / ekspr. dim je puhal v gostih klobčičih kolobarjih ♪
  23.      klobučár  -ja m (á) izdelovalec klobukov: klobučarji so razstavili kape in klobuke; klobučarji in klobučarke ♪
  24.      klobučárstvo  -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
  25.      klobúčen  -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili ◊ papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir ♪

   24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA