Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (24.376-24.400)



  1.      kímavec  -vca m (í) 1. slabš. kdor nekritično, neprizadeto ali iz strahu pritrjuje vsemu: nisem kimavec, to veš; sem zoper njega in njegove kimavce; tisti večni kimavci 2. star. september: dne 4. kimavca 1844
  2.      kimljáj  stil. kímljaj -a m (; ) gib glave, ki navadno izraža kaj: s kimljajem glave ga je povabil k vratom
  3.      kímniti  -em dov.) 1. z glavo narediti gib, navadno navzdol in navzgor: kimniti predse; kimne od živčne napetosti 2. z gibom glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje je le kimnil; kimne, da je to prav // z gibom glave izraziti kaj: komaj je še kimnil ženi, naj mu prinese zdravila / prijazno kimniti v slovo
  4.      kimóno  in kímono -a m (ọ̑; ) v japonskem okolju vrhnje oblačilo s širokimi rokavi in pasom: oblečena je bila v kimono; moder, rdeč kimono; kimono iz zelene svile; z vezeninami okrašen kimono / japonski kimono ♦ šport. kimono pri judu ohlapna obleka iz belega platna, prevezana s pasom; neskl. pril.: kimono rokavi
  5.      kína  neskl. pril. () v zvezah: redko kina srebro zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro, alpaka; kina vino črno vino s tinkturo iz lubja kininovcatekst. kina krep tkanina za ženske obleke, bluze in podlogo iz svile ali rejona; krepdešin
  6.      kínč  -a m () zastar. okras: njegov najlepši kinč so bile brke // nakit, okrasje: na sebi ima polno kinča
  7.      kínčati  -am nedov. () zastar. krasiti, lepšati: sobo je kinčala stara podoba; kinča ga lepa postava kínčati se lepšati se, lepotičiti se: lepa je, ni se ji treba kinčati
  8.      kinemátika  -e ž (á) fiz. nauk o gibanju teles brez upoštevanja sil, ki gibanje povzročajo: študirati kinematiko
  9.      kinestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) anat., navadno v zvezi kinestetični občutek sposobnost za zaznavanje dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju
  10.      kinéta  -e ž (ẹ̑) grad. kanal polkrožne ali kvadratne oblike, v katerega se polaga instalacija
  11.      kinétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kinematiko, kinetiko: kinetična sila vode; kinetična energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanjapsih. kinetični govor izražanje in izmenjavanje misli z gibi, kretnjami
  12.      kínik  -a m (í) filoz. pristaš filozofske smeri po Sokratu, ki se je zavzemala za skromno in asketsko življenje: sofisti in kiniki
  13.      kinín  -a m () zdravilo iz lubja kininovca, uporabljano zlasti proti malariji: ima zalogo kinina
  14.      kinínov  -a -o prid. () nanašajoč se na kinin: kininova skorja / kininov prašek; kininovo mazilo
  15.      kinínovec  -vca m () tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: lubje kininovca
  16.      kinínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kinin: kininski preparati / kininsko zdravljenje malarije
  17.      kíno  -a m () 1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino // pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu 2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino
  18.      kino...  ali kíno... prvi del zloženk () nanašajoč se na kino ali kinematograf a) s tujko v drugem delu: kinoaparat, kinoprojektor; kinoskop b) z domačo besedo v drugem delu: kinoobiskovalec in kino obiskovalec; kinodvorana in kino dvorana
  19.      kinofikácija  -e ž (á) publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije
  20.      kínofílm  -a m (-í) fot. film, uporabljan zlasti za snemanje (s filmsko kamero): demonstracija diapozitivov in kinofilmov / normalni širok 35 mm, ozki kinofilm širok 16 mm
  21.      kinolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kinologe ali kinologijo: kinološka prireditev / kinološka literatura / kinološki sodnik / kinološko društvo
  22.      kínoprojéktor  -ja m (-ẹ́) priprava za projiciranje filmov: šola je dobila nov kinoprojektor
  23.      kinotéčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kinoteko: uporabiti kinotečno in arhivsko gradivo / kinotečni program, spored / kinotečni film; večerne kinotečne predstave / dobili so novo kinotečno dvorano
  24.      kinotéka  -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke
  25.      kínovec  -vca m () tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec

   24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA