Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (24.101-24.125)


  1.      karneválski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karneval: karnevalski ples / po ulici se je pomikal pisan karnevalski sprevod / karnevalsko razpoloženje pustno ♪
  2.      karnísa  -e ž (ȋ) priprava z drogom ali s tirnicami, na katere se obešajo zavese: izdelovati karnise; lesena karnisa; karnisa iz nerjavečega materiala ♪
  3.      káro  -a m (ȃ) 1. večbarven vzorec, navadno na tkanini, v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: med vzorci prevladujejo črte, nekaj je tudi kara; majhen, velik karo ♦ tekst. škotski karo // ekspr. karirasto blago: krilo iz kara 2. igralna karta z enim ali več znaki v obliki romba: zamenjati srce za karo; neskl. pril.: karo kralj; karo vzorec ♪
  4.      karolínški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Karolinge: karolinška monarhija / karolinška doba ♦ um. karolinška renesansa renesansa, ki se je razvila v času vladanja Karla Velikega; zgod. karolinška minuskula minuskula, ki ima pravilne lepopisne črke in se je uporabljala od 9. do 12. stoletja ♪
  5.      karotín  -a m (ȋ) bot. rdeče ali oranžno barvilo, ki je zlasti v cvetih in plodovih nekaterih rastlin ♪
  6.      kàrp  kárpa m (ȁ á) zastar. krap: ujeti karpa ♪
  7.      kàrsedá  in kàr se dá prisl. (ȁ-á) izraža najvišjo mogočo mero: premika se karseda previdno; razlage so karseda različne; v karseda sproščeni obliki / karseda utrditi položaj ♪
  8.      kárta 1 -e ž (ȃ) 1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta 2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov 3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta 4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta 5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama 6. redko izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta ● žarg. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodaste; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ◊ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron ♪
  9.      kárta 2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kvartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju / igrati (na) karte / igralna karta ♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka 2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma ● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo ♪
  10.      kártati  -am tudi kartáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) igrati igro s kartami: kartati s prijatelji ♪
  11.      kartélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kartel: kartelni dogovor, sporazum / kartelna cena / kartelno združenje ♪
  12.      kartelizácija  -e ž (á) v kapitalistični ekonomiki združevanje v kartel: podpirati kartelizacijo gospodarstva ♪
  13.      kárten 1 -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na karta1: razprava s kartnimi ilustracijami ♦ papir. kartni papir kartografski papir ♪
  14.      kárter  -ja m (á) strojn. spodnji del okrova pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v katerem je olje: izprazniti karter ♪
  15.      kartézičen  -čna -o prid. (ẹ́) mat., navadno v zvezi kartezični koordinatni sistem pravokotni koordinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake ♪
  16.      kartezijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kartezijance ali kartezijanstvo: kartezijanski nazori / njegovo delo je zgrajeno na osnovah kartezijanske filozofije ♪
  17.      kartézijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kartezijance ali kartezijanstvo: kartezijski racionalizem ◊ mat. kartezijski koordinatni sistem pravokotni koordinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake ♪
  18.      kártica  -e ž (ȃ) 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala ♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic 2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico ♪
  19.      kartón  -a m (ọ̑) 1. papirni izdelek iz več plasti z enako ali različno mešanico vlaken, navadno tanjši in kvalitetnejši od lepenke: izdelovati karton; škatlica iz kartona / embalažni karton; karton za mape, razglednice 2. kos trdega papirja, navadno z rubrikami, s podatki za evidenco: izločiti karton iz kartoteke; vložiti karton / garancijski karton; karton tehničnega pregleda vozila 3. žarg. papirnata škatla: zlagati prazne kartone na kup / knjigo prodajajo v ličnem zaščitnem kartonu / prinesel je karton grozdja ◊ papir. dupleks karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi; dvoplastni karton iz dveh plasti, ki sta obe iz enake snovi; dvoplastni valoviti karton iz ene ravne in ene valovite plasti, ki sta zlepljeni v suhem stanju; fascikel karton; um. karton risba v originalni velikosti kot osnova zlasti za izdelavo freske, večje slike ♪
  20.      kartonáža  -e ž (ȃ) tovarna, delavnica predmetov iz kartona, lepenke: delavci v kartonaži // ekspr., redko izdelki iz kartona, lepenke: na podsteršju se je nabralo veliko kartonaže ♪
  21.      kartonažêr  -ja m (ȇ) izdelovalec predmetov iz kartona, lepenke: delovno mesto kvalificiranega kartonažerja ♪
  22.      kartúša  -e ž (ȗ) 1. um. okviru podoben arhitekturni okras, navadno nad portalom: baročna kartuša 2. voj., nekdaj posoda za smodnik, ki se nosi ob pasu ♪
  23.      kartuziján  -a m (ȃ) menih reda, imenovanega po samostanu Cartusia: stroga pravila kartuzijanov ♪
  24.      kárželj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in karžlje ♪
  25.      kás  -a m (ȃ) vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu ♪

   23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176 24.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA