Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (23.751-23.775)


  1.      kájak  -a m (ȃ) 1. lahek, na obeh koncih koničast čoln z dvostranskim veslom: veslati v kajaku; voziti se s kajakom // šport. športno veslanje s takim čolnom: tekmovanje v kajaku / prvak v kajaku 2. majhen eskimski čoln iz lesenega ogrodja in živalskih kož z dvostranskim veslom: na ribolov so šli s kajaki ♪
  2.      kájfež  -a m (ȃ) priprava za ugašanje ali prižiganje (višje postavljenih) sveč: pogasiti (sveče) s kajfežem; cerkovnik je hodil po cerkvi z dolgim kajfežem v roki ♪
  3.      kájkavščina  -e ž (ā) lingv. hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom kaj: značilnosti kajkavščine / knjiga je napisana v kajkavščini ♪
  4.      kájmak  -a m (ȃ) gastr. soljena smetana s kuhanega kravjega in ovčjega mleka: namazati kajmak na kruh; pleskavica s kajmakom ♪
  5.      kajnè  prisl. (ȅ) izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj pojdeš z menoj, kajne; kajne, tega nisi mislil zares; kajne, da ga imaš rada / ekspr. saj ne boš več lagal, kajne da ne ♪
  6.      kajnèda  prisl. (ȅ) ekspr. izraža vprašanje ob pričakovanju pritrditve: saj greš z nami, kajneda; kajneda, včeraj smo se sijajno zabavali ♪
  7.      kájnovstvo  -a s (ȃ) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Kajnovemu: bratomorilsko kajnovstvo ♪
  8.      kajón  -a m (ọ̑) nar. zahodno grdoba, porednež: temu kajonu ni da bi verjel / kot nagovor ti kajon ti, samo zdraho delaš ♪
  9.      kájpa  prisl. (ā) izraža samoumevnost trditve; seveda: nevarnosti kajpa niti ne sluti; pričeska jo dela mlajšo, kajpa / v medmetni rabi hočeš požirek vina? Kajpa! Kar natoči! ♪
  10.      kájpada  prisl. (ā) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: otrok se je kajpada prestrašil; tovariši so mu zavidali, kajpada; kajpada, te napake bi lahko odpravili / v medmetni rabi vprašal si, če ga poznam. Kajpada! ♪
  11.      kájpak  prisl. (ā) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: v zaporu kajpak ni bilo pernice; kajpak, stvar je premisleka vredna / v medmetni rabi boš prišel? Kajpak! se je zasmejal ♪
  12.      kájti  in kajti vez. (ā) v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: nobeden ne spi, kajti napad pričakujejo vsak trenutek; skrb je odveč, kajti delavci so zanesljivi / prav, da si se spametoval. Kajti kjer ni pameti, pomaga samo palica / zastar. deklet ne mara, kajti je z njimi preveč sitnosti ker ♪
  13.      kájzerica  -e ž (á) hlebčku podobno pecivo, ki ima zgoraj več, iz sredine potekajočih polkrožnih zarez: žemlje in kajzerice / dunajske kajzerice ♪
  14.      kák  -a -o zaim. (ā) raba peša 1. izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti; kakšen: kake novice nam prinašaš? / vprašal ga je, po kaki ceni prodaja 2. izraža vprašanje po izbiri osebe ali stvari iz določene vrste: kako ime so ji dali? iz kakega kraja si? katerega 3. navadno okrepljen izraža močno zanikanje, zavrnitev: so to tisti tvoji prijatelji? Kaki prijatelji neki 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: kako krivico smo mu delali; kaka škoda zanj // izraža začudenje, presenečenje: kak čudovit prizor; sam.: le kake se je znebil ♪
  15.      kàk  -a -o zaim. (ȁ) 1. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari: prenočili bomo v kaki koči; ekspr. ne dam si ukazovati od kakega direktorčka / nav. ekspr., z oslabljenim pomenom: verjetno se je zgodila kaka nesreča; oblači se kakor kaka princesa / problem bomo že uredili na kak način kako 2. z izrazom količine izraža približnost: za kak teden bi šel na deželo; redi kakih osem glav živine; pridem kako uro pozneje // pog., v prislovni rabi nekako, približno: obiskal sem ga kake trikrat; prišel bom ob kake štirih ♪
  16.      kakadú  -ja m (ȗ) velika avstralska papiga s perjanico na glavi: vreščanje kakadujev / črni kakadu ♪
  17.      kákati  -am nedov. (ā) otr. opravljati veliko potrebo: lulati in kakati moraš v kahlico ♪
  18.      kakáv  -a m (ȃ) 1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom // pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava 2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca ♪
  19.      kakávov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kakav ali kakavovec: kakavovo seme; kakavova zrna / kakavov prah kakav; kakavovo maslo belo rumena snov, ki se uporablja v slaščičarstvu, kozmetiki in zdravilstvu / kakavova potica ♪
  20.      káki 1 -ja m (ȃ) južno drevo z velikimi listi ali njegov sladki, paradižniku podoben sad: nasad kakijev; polna gajba kakijev ♪
  21.      káki 2 -ja m (ȃ) pog. tkanina kaki barve, navadno platnena: imel je tropsko čelado in srajco iz kakija // obleka iz take tkanine: kaki z velikimi žepi ♪
  22.      kakó  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z vami)? pog. kako se imaš? kako (ti) gre? kako se počutite? pog. kako ste kaj? elipt. kako pa kaj družina? / elipt. kako (to), da še niste odpotovali? / kot vprašanje po nerazumljeni trditvi kako? / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: nič se ne spominja, kdaj in kako je prišel domov; elipt. človek zabrede, da sam ne ve kako // izraža vprašanje po meri ali stopnji povedanega: kako dolgo si že tukaj? kako velik je tvoj brat? kako si zadovoljen z uspehom? / povej, kako ti ugaja film 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi kako da izraža vprašanje po razlogu, okoliščinah, zaradi katerih nastopi dejanje: kako da sosedovih ni več k nam? kako da si to naredil? zakaj 3. v vezniški rabi, z oslabljenim pomenom, v pripovednih odvisnih stavkih, z glagoli zaznavanja za dopolnjevanje nadrednega stavka glede na predmet: začutil je, kako mu nekaj leze po roki; videl sem, kako je padel pod avto / ali slišiš kosa, kako poje? / ne zaveda se, kako je žena hudo bolna da 4. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo povedanega: kako čudovita dolina; kako živo si ga predstavljam; publ. veliko za našo zgodovino še kako dragocenih dokumentov pa je za vedno izgubljenih / kako se mi smili; kako ga je škoda; kako vesel sem, da si prišel; elipt. prav ima, pa še kako prav // v retoričnem vprašanju izraža močno začudenje, zavrnitev: kako si še upaš priti sem; kako, ali naj čakam do sodnega dne / če se njemu ni posrečilo, kako se bo tebi 5. izraža nedoločen, poljuben način: uredi stvar kako drugače; pot boš že kako našel / elipt. bomo že kako tudi brez tebe delali, shajali, uredili ● ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; žarg., šol. kako so si stranice v trikotniku? v kakšnem razmerju; pog. kako je zunaj, ali še dežuje? kakšno vreme je; ekspr. popotniku je nič kako odleglo zelo; pog. bil je, kako bi rekel, malo neroden izraža obzirnost, negotovost; pog., ekspr. da bi ti pomagal? Saj veš kako izraža močno zanikanje, zavrnitev; ekspr. si zadovoljen? Kako da ne da, seveda; sam.: ne sme se ocenjevati samo kaj, ampak tudi kako ♪
  23.      kakofoníja  -e ž (ȋ) knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede ♪
  24.      kakópa  prisl. (ọ̄) redko izraža samoumevnost trditve; seveda: s temi besedami si kakopa cikal name; mnenja so bila različna, kakopa / v medmetni rabi pri delu nam boš pomagal? Kakopa! ♪
  25.      kakópada  prisl. (ọ̄) ekspr., redko seveda, kajpa: ta dogodek se je kakopada brž razvedel ♪

   23.626 23.651 23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA