Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (23.576-23.600)


  1.      jugoslovánstvo  -a s (ȃ) 1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva 2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo ◊ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov ♪
  2.      jugoslovánščina  -e ž (ȃ) 1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine; jugoslovanščina in vseslovanščina 2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbohrvaščine ali srbohrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini ♪
  3.      jugoslovén  -a m (ẹ̑) nav. slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: nasprotovati jugoslovenom ♪
  4.      jugoslovénar  -ja m (ẹ̑) slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: boriti se za slovenstvo proti jugoslovenarjem ♪
  5.      jugoslovénarstvo  -a s (ẹ̑) slabš. integralno jugoslovanstvo: pomesti z jugoslovenarstvom; zagovarjati centralizem in jugoslovenarstvo ♪
  6.      júgoven  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen: jugovno vreme ♪
  7.      jugovína  -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha ♪
  8.      júgovzhòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda; oditi proti jugovzhodu 2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine ♪
  9.      júgozahòd  -óda m (ȗ-ȍ ȗ-ọ̄) 1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba 2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države ♪
  10.      jugozahódnik  -a m (ọ̑) veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik ♪
  11.      jùh  medm. (ȕ) izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma ♪
  12.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje ♦ gastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha ♪
  13.      júhar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec 2. slabš. kuhar: pomagati juharjem ♪
  14.      juhé  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo ♪
  15.      juhéj  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino ♪
  16.      juhéjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali ♪
  17.      juhú  medm. (ȗ) izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu ♪
  18.      júhuhú  tudi jùhuhú medm. (ȗ-ȗ; ȕ-ȗ) izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu ♪
  19.      júka  -e ž (ȗ) vrtn. palmi podobna rastlina z ozkimi dolgimi listi na koncu stebla in belimi cveti v socvetju, Yucca: prezimiti juke ♪
  20.      juke-box  tudi džuboks -a [džúbóks -a in džúbòks -bôksa] m (ȗ-ọ̑; ȗ-ȍ ȗ-ō) glasbena naprava z velikim številom gramofonskih plošč, ki omogoča reprodukcijo z zaželene plošče, glasbeni avtomat: opremiti lokal z juke-boxom ♪
  21.      júkstapozícija  -e ž (ȗ-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop ♪
  22.      julijánski  -a -o prid. (ȃ) astr., v zvezi julijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar: julijanski koledar se uporablja v pravoslavni cerkvi ♪
  23.      júlijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na julij: vroči julijski dnevi ♦ agr. julijska dekanka dekanka, ki dozori julija; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; zgod. julijska revolucija buržoazna revolucija julija 1830 v Franciji ♪
  24.      junáček  -čka m (á) ekspr. manjšalnica od junak: otroci so se pokazali ob tej priložnosti junačke / ne zaganjaj se v pravico kakor kak junaček / ljubk. ob tej uri mora mali junaček že spat ♪
  25.      junáčenje  -a s (á) glagolnik od junačiti: ni mu do junačenja; poslušati prazno junačenje / v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju / posloviti se od mladostnega junačenja ♪

   23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576 23.601 23.626 23.651 23.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA