Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (23.476-23.500)



  1.      jezikoslóvka  -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke
  2.      jezikóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem; jezikovni zakoni; jezikovna enota, prvina; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut ♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kultura jezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje
  3.      jezíkovka  -e ž (í) zool. ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina
  4.      jezikóvnokultúren  -rna -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja
  5.      jezikúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja
  6.      jezíti 1 -ím nedov. ( í) spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli // povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo jezíti se 1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe ♦ igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala 2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
  7.      jezíti 2 -ím nedov., jêzi in jézi ( í) 1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko; skali sta jezili narasli tok; pren. barikade mu jezijo pot // delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo; jeziti povodenj 2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo jezíti se nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje: voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi
  8.      jezljánje  -a s () glagolnik od jezljati: zmeraj je našel priliko za jezljanje / odvaditi se jezljanja
  9.      jezljáti  -ám nedov.) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca
  10.      jezljív  -a -o prid. ( í) 1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom; jezljive besede; jezljivo vprašanje jezljívo prisl.: jezljivo odgovarjati
  11.      jezljívec  -vca m () nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje
  12.      jezljívka  -e ž () nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska
  13.      jeznorít  -a -o prid. ( ) ekspr. 1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek; jeznorita ženska / jeznorit značaj 2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje 3. silovit, divji: jeznoriti sunki vetra jeznoríto prisl.: jeznorito govoriti
  14.      jeznorítec  -tca m () ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec
  15.      jeznorítež  -a m () ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati
  16.      jeznorítiti  -im nedov.) ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil
  17.      jeznorítost  -i ž () ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl
  18.      jezóven  -vna -o (ọ̄) pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri; jezovna zgradba
  19.      jezuít  -a m () član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo // slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti
  20.      jezuítar  -ja m () zastar. jezuit: boj z jezuitarji; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji
  21.      jezuitízem  -zma m () knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: vloga jezuitizma v šolstvu // slabš. zvijačnost, neiskrenost: razkrinkavati jezuitizem
  22.      jezuítski  -a -o prid. () nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan; jezuitska šola / jezuitska morala ♦ rel. jezuitski general
  23.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati
  24.      jézus  medm. (ẹ̑) izraža a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati
  25.      jézusna  in jèzusna medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril

   23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551 23.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA