Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (23.351-23.375)


  1.      jék  tudi jèk jéka m (ẹ̑; ȅ ẹ́) knjiž. 1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev: klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek; jek strela ♦ fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava 2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek; z obupnim jekom se je sesedla; jek strahu // kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok ♪
  2.      jéka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov ♪
  3.      jékati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. 1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli 2. odmevati: njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše ♪
  4.      jeklárna  -e ž (ȃ) tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla ♪
  5.      jêklast  -a -o prid. (é) ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena ♪
  6.      jeklén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo ♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna 2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro // zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu 3. zastar. klen, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno ● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo jekléno prisl.: jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči ♪
  7.      jekleníti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: partija je v težkih bojih jeklenila svoje vrste; samozavest in vera vase jih je jeklenila // krepiti, utrjevati: jekleniti svojo moč, duševne sile ♪
  8.      jeklénka  -e ž (ẹ̄) 1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom; priključiti jeklenko na aparat; jeklenka z ogljikovim dvokisom; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan 2. knjiž. krogla, izstrelek: jeklenke so mu žvižgale mimo glave; strojnice so bruhale jeklenke 3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke ♪
  9.      jeklénost  -i ž (ẹ̄) ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja ♪
  10.      jêklo  -a s (é) zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo; veliki bloki jekla; rezilo iz jekla; železo in jeklo; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo; nož iz nerjavečega jekla; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla ♦ metal. elektro jeklo elektrojeklo; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; legirano jeklo; teh. hitrorezno jeklo; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev; paličasto jeklo; plemenito jeklo; vzmetno jeklo // star. meč, nož: porinil mu je jeklo med rebra; žvenketanje jekel ♪
  11.      jekloréz  -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo veliko odtisov: gojiti jeklorez in bakrorez // odtis v tej tehniki: krajinski jeklorezi ♪
  12.      jékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas: jekniti od bolečine; ekspr. bil je ves črn od udarcev, pa ni jeknil; pren. srce v njem je jeknilo // dati kratek, oster glas sploh: potegnil je z lokom, gosli so jeknile; zvon je jeknil / v noč so jeknila povelja; brezoseb., knjiž. iz stolpa je jeknilo dve udarilo ● knjiž. ustrelil je, gozd je jeknil iz gozda se je zaslišal odmev; ekspr. oče, nikar, je jeknil rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom ♪
  13.      jekomér  -a m (ẹ̑) navt. elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom; ultrazvočni globinomer: uporabljati pri raziskovanju morja jekomer ♪
  14.      jêlen  -éna m (é ẹ́) 1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo; čreda, sledovi jelenov; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove // samec te živali: ustreliti jelena; jelen in košuta; dirja kot jelen 2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen ◊ lov. jelen beči, ruka; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo ♪
  15.      jelénji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovine ◊ tekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu ♪
  16.      jelénka  -e ž (ẹ̄) redko košuta: mlade jelenke ◊ bot. gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Athamanta ♪
  17.      jelénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jelena: najti jelenovo sled / jelenovo meso / rokavice iz jelenovega usnja jelenovine, irhovine; pog. čistiti okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine ◊ bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa ♪
  18.      jelénovec  -vca m (ẹ́) bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem ◊ bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi ♪
  19.      jelenovína  -e ž (í) mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: hlače, rokavice iz jelenovine / čistiti z jelenovino s krpo iz jelenovine ♪
  20.      jèli  -te prisl. (ȅ) star., v medmetni rabi ali ne, kajne: ne ubogaš matere, jeli; zdaj vam je že lažje, jelite; jelite da še ne greste ♪
  21.      jèli  in jeli prisl. (ȅ) zastar. uvaja vprašanje; ali: jeli kdo verjame / v vezniški rabi, v odvisnih vprašalnih stavkih ugiba, jeli bo dež ali, če ♪
  22.      jélka  -e ž (ẹ́) 1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi; vitke jelke; raven ko jelka ♦ bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
  23.      jélo  -a s (ẹ́) star. jed, jedača: mize so bile polne jela in pila / zmanjkalo je jela hrane, živeža; dajal mu je delo in jelo hrano / sesti k jelu k jedi ∙ preg. brez dela ni jela ♪
  24.      jélša  -e [u̯š] ž (ẹ́) drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi: z jelšami obrasel potok; jelše in vrbe ♦ bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis ♪
  25.      jélšev  -a -o [u̯š] prid. (ẹ́) nanašajoč se na jelšo: jelšev les; jelševo listje, lubje / jelšev grm; jelševo drevje / jelšev gozd ● nar. vzhodnoštajersko jelševa gospoda jara gospoda ♪

   23.226 23.251 23.276 23.301 23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA