Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (23.251-23.275)


  1.      jasnína  -e ž (í) knjiž. 1. jasno nebo: dimniki so se dvigali v jasnino; stopil je na prag in se ozrl po jasnini / oblaki so zagrinjali poslednjo jasnino kos jasnega neba / ekspr. ni bilo niti za dlan jasnine jasnega; pren. pokazati življenje z vsemi jasninami in sencami 2. jasnost: vreme je bilo lepo in jasnina popolna; jasnina neba / jasnina oči / jasnina spoznanja ♪
  2.      jasníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo // knjiž., redko delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev 2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti 3. knjiž. pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo jasníti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja, začenjati razumevati: začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu; otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme; brezoseb. počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti 2. postajati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se jasni; v diskusijah se pojmi jasnijo / razmere se jasnijo / knjiž. ornamenti stenske slikarije se jasnijo ● v glavi se mu je začelo jasniti prihajal je k zavesti, razsodnosti ♪
  3.      jásnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal 2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost; želeti si jasnosti ∙ priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici 3. knjiž., redko prisebnost, treznost: dejanje je storil v popolni jasnosti ♪
  4.      jasnovídec  -dca m (ȋ) jasnoviden človek: to je bila dežela prerokov in jasnovidcev / nastop čarovnika jasnovidca v cirkusu / politik mora biti jasnovidec ♪
  5.      jasnovíden  -dna -o prid. (í ȋ) 1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek 2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave ♪
  6.      jasnovídstvo  -a s (ȋ) redko jasnovidnost: zavračati jasnovidstvo ♪
  7.      jáspis  -a m (ȃ) poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa ♪
  8.      jástog  -a m (ȃ) velik morski rak z zelo okusnim mesom: kuhan jastog; zaščitena obalna področja za gojitev jastogov in ostrig ♪
  9.      jástreb  -a m (ȃ) 1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu; gleda, preži kot jastreb ♦ zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus; egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar; rjavi jastreb z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus // nar. kragulj: jastreb se je spustil na piščance 2. redko grabežljivec: po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje ● publ. manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom zagovornikom politike sile ♪
  10.      jastrebína  -e ž (í) bot. rastlina z lihopernatimi listi in belimi ali modro vijoličastimi cveti v dolgopecljatih socvetjih, Galega ♪
  11.      jástrebji  -a -e prid. (ȃ) tak kot pri jastrebu: ptica z jastrebjimi kremplji / ekspr.: jastrebji nos, obraz; jastrebje oči jástrebje prisl.: jastrebje hitro so se bližala letala ♪
  12.      jáščarica  -e ž (ȃ) bot. gorska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Peucedanum ostruthium ♪
  13.      jášek  -ška m (ȃ) navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / redko na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku; spustiti se po jašku v rudnik; opuščeni jaški; dno, globina jaška // navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo; jašek za smeti ◊ agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi; servisni jašek revizijska jama; zračni jašek za dovajanje svežega zraka ♪
  14.      játa  -e ž (á) 1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi; leteti, potovati v jatah // nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic // nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli 2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato; jata nesnic ♪
  15.      jáv  medm. (ȃ) izraža telesno bolečino: jav, jav, kako me boli ♪
  16.      jáven  -vna -o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari 2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo // ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji // ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo 4. nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje ● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti miličnik, policaj; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija ◊ ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba v kapitalistični ekonomiki družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; jur. javni organ; javni pravobranilec; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, organizacije združenega dela in interesne skupnosti, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti jávno prisl.: javno delovati; javno glasovati, govoriti, izjaviti; javno preklicati zmote; javno se je sprehajal z njo ♪
  17.      jáviti  -im dov. (á ȃ) sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javiti položaj ladje; prišel je javit, kakšno je stanje na fronti / javiti odsotnost v določenem roku // pog. ovaditi, prijaviti, naznaniti: javiti koga na milico; storilec se je šel sam javit jáviti se 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: javiti se predstojnikom; vsak dan se mora javiti na milici / čez tri dni se javite na delo, na ponoven pregled; javite se v računovodstvu / pog. če boste imeli kaj časa, pa se javite pri nas se oglasite, zglasite 2. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: po vojni se je takoj javil iz Francije / pog. že nekaj let se jim ne javi jim ne piše // pog. odgovoriti (na poziv, klicanje), oglasiti se: spustil je slušalko, ker se ni nihče javil 3. pog. prijaviti se, priglasiti se: javiti se k izpitu; nihče se ni javil za izlet; prostovoljno se javiti v vojsko / javil se je za kurirja / javiti se k besedi / kdor je to storil, naj se javi naj pove // žarg., šol. prijaviti se, priglasiti se zaradi preverjanja znanja: javiti se matematiko; danes ne znam, se bom javil jutri ♪
  18.      jávk  -a m (ȃ) posamezen glas pri javkanju: streljanje je ponehalo, tu in tam se je slišal kak javk in stok / ekspr. pasji, zajčji javk // javkanje: v tihi noči se je razlegal krik in javk / javk žensk ♪
  19.      jávka  -e ž (ȃ) 1. med narodnoosvobodilnim bojem tajno mesto za vzdrževanje zvez med partizanskimi enotami: priti do javke; poslati kurirja na javko; v hiši na koncu vasi je bila javka za glavni štab 2. redko dogovorjena razpoznavna beseda; geslo: povedati javko ♪
  20.      jávkanje  -a s (ȃ) glagolnik od javkati: slišati javkanje; javkanje in stokanje ranjencev / javkanje žensk / treba bo prenehati z javkanjem in se lotiti dela ♪
  21.      jávkati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: bolnik javka in stoka; javkati od bolečin / ekspr. pes cvili in javka; pren., ekspr. sveži les na ognju je javkal ♦ lov. srna javka se oglaša z visokimi, zateglimi glasovi, ko jo v prsku goni srnjak 2. z visokim, zateglim govorjenjem izražati bolečino, nesrečo: ženske so prepadeno javkale; ekspr. kako sem mu branila, je javkala, pa ni nič pomagalo // ekspr. tožiti, tarnati: kaj javkate, raje primite za delo; javka nad težko usodo; v vsakem pismu javka, da nima denarja; javkajo zaradi poraza; bolj javka, kot ji je zares hudo / ne bom javkal za njo javkajóč -a -e: javkajoč se je zvijal na postelji; javkajoč glas; javkajoče ženske ♪
  22.      jávkniti  -em dov. (á ȃ) dati visok, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: stisnil jo je za laket, da je javknila; javkniti od prepadenosti / ekspr. žival se je zgrudila, ne da bi bila javknila; pren., ekspr. radio je javknil in utihnil ∙ ekspr. ranjen sem, je javknil rekel z visokim, zateglim glasom ♪
  23.      javljálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko opozorilen, svarilen: javljalne naprave ♪
  24.      jávljanje  -a s (á) glagolnik od javljati: pravočasno javljanje vseh primerov obolenj / različen način bivanja in javljanja ♪
  25.      jávljati  -am nedov. (á) 1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javljati položaj letal; po telefonu je javljal le manj važne stvari / publ. tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso končane sporočajo, poročajo 2. zastar. izražati, izpovedovati: sme svobodno javljati svoje misli; javljati čustva v domači besedi jávljati se 1. (uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv: redno se je javljal na policiji 2. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: pogrešani so se po vojni začeli javljati od vsepovsod // pog. odgovarjati (na poziv, klicanje), oglašati se: ponesrečenci se več ne javljajo 3. pog. prijavljati se, priglaševati se: nekateri se že javljajo k izpitom / javljati se k besedi // žarg., šol. prijavljati se, priglaševati se zaradi preverjanja znanja: proti koncu konference so se javljali drug za drugim, da bi popravili ocene 4. knjiž. pojavljati se, nastopati, kazati se: to ime se javlja šele v šestnajstem stoletju; komaj opazno se je začela javljati pasivna rezistenca / na beli polti so se začele javljati rdeče lise ♪

   23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 23.326 23.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA