Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (22.401-22.425)


  1.      izkopálnik  -a m (ȃ) agr. priprava za izkopavanje krompirja, ki se navadno priključi traktorju: delati z izkopalnikom / odmetalni, rešetkasti izkopalnik / traktorski izkopalnik ♪
  2.      izkopáti  -kópljem tudi -ám tudi skopáti skópljem tudi -ám dov., izkôplji izkopljíte tudi izkôpaj izkopájte tudi skôplji skopljíte tudi skôpaj skopájte; izkôpal tudi skôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti: izkopati grob, jamo, kanal; izkopati temelje za hišo; izkopati z bagrom, motiko; izkopati si klet v skalo 2. s kopanjem spraviti iz česa, navadno iz zemlje: izkopati krompir; izkopati rastlino s koreninami; izkopati truplo / izkopati ponesrečence izpod ruševin; pren., ekspr. njegovo dramo so spet izkopali iz pozabe ∙ ekspr. oči bi mu izkopala zelo sem jezna nanj; ekspr. izkopati bojno sekiro začeti boj; ekspr. denar moram dobiti, čeprav ga iz tal, zemlje izkopljem ne glede na izbiro sredstev, na vsak način // s kopanjem priti do česa: arheologi so izkopali ostanke nasipa; pren., ekspr. posrečilo se mu je izkopati skrivnosti ♦ lov. izkopati jazbeca s kopanjem priti do njega v brlogu izkopáti se tudi skopáti se ekspr. s težavo priti iz česa ovirajočega: nazadnje se je le izkopal iz sena; komaj so se izkopali iz snega / počasi so se izkopali iz spalnih vreč // s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega položaja: izkopati se iz dolgov, revščine, žalosti; s prizadevnim delom se je izkopal iz najhujšega; ne verjamem, da se izkoplje ∙ ekspr. poškodba je res huda, a on se že izkoplje ozdravi izkopán tudi skopán -a -o: izkopan krompir; izkopani predmeti; izkopan rov; prim. skopati ♪
  3.      izkopavalíšče  -a s (í) arheol. kraj, prostor, kjer se izkopava ♪
  4.      izkopávati  -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati: izkopavati jarke; izkopavati z bagrom, motiko 2. s kopanjem spravljati iz česa, navadno iz zemlje: izkopavati krompir; pren., ekspr. ob večerih izkopava spomine na mladost // s kopanjem prihajati do česa: izkopavati arheološke predmete / na tem kraju arheologi že dalj časa izkopavajo izkopávati se ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega položaja: izkopavati se iz revščine; dežela se le počasi izkopava iz gospodarske in kulturne zaostalosti ♪
  5.      izkópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izkop, izkopavanje: izkopna dela so v glavnem opravljena / izkopni stroji / izkopna jama ♪
  6.      izkoreníniti  -im dov. (í ȋ) 1. spraviti iz zemlje s koreninami vred: izkoreniniti drevo; tako žilavo travo je težko izkoreniniti // ekspr. povzročiti, da kdo ni več (čustveno) povezan z okoljem, iz katerega izhaja: s tako vzgojo so ga popolnoma izkoreninili; ne bom več ostal, zdi se mi, da sem se izkoreninil 2. ekspr. odpraviti, odstraniti: izkoreniniti brezposelnost, izkoriščanje / skušali so mu izkoreniniti predsodke / izkoreniniti tuberkulozo izkorenínjen -a -o: izkoreninjena rastlina; ta bolezen je pri nas že skoraj izkoreninjena; v mestu se je počutil izkoreninjenega ♪
  7.      izkorenínjati  -am nedov. (í) ekspr. odpravljati, odstranjevati: izkoreninjati napake / izkoreninjati male narode ♪
  8.      izkorístek  -tka m (ȋ) teh. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, kolikšen del snovi, energije, dela je koristno porabljen: izkoristek se je povečal za deset odstotkov; doseči dober izkoristek; izkoristek goriva, rude; izkoristek toplote pri kuhanju s plinom je višji kot pri električnem štedilniku / toplotni izkoristek / efektivni izkoristek delovnega časa efektivna izkoriščenost ◊ agr. klavni izkoristek vse, kar se pridobi z zakolom živali; elektr. svetlobni izkoristek razmerje med oddanim svetlobnim tokom in prejeto električno močjo; izkoristek elektromotorja razmerje med mehansko močjo, ki jo elektromotor oddaja, in električno močjo, ki se elektromotorju dovaja; fiz. mehanski izkoristek razmerje med močjo, ki jo stroj oddaja, in močjo, ki se stroju dovaja ♪
  9.      izkorístiti  -im dov. (í ȋ) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil ♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika ● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene izkoríščen -a -o: stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine ♪
  10.      izkoríščati  -am nedov. (í) 1. delati, da se kaj funkcionalno, namensko izpolnjuje: ljudje so izkoriščali podzemeljske jame za bivanje; dobro izkoriščati prostor / prav izkoriščati prosti čas 2. delati, da kaj opravlja svoj namen: dobro izkoriščati krmo; izkoriščati stroje / izkoriščati gorivo 3. delati, da kaj prinaša ugodnosti: izkoriščati položaj na tržišču / izkoriščati ugodne priložnosti // delati, da kaj neupravičeno prinaša ugodnosti: izkoriščal je svoj službeni položaj / izkoriščali so njeno dobroto 4. neplačano si prilaščati proizvode tujega dela: izkoriščati delavce 5. uporabljati kaj v gospodarske namene: izkoriščati gozdove, rudnike, zemljišča izkoriščajóč -a -e: izkoriščajoč ugodno priložnost, so partizani napadli postojanko; izkoriščajoči družbeni sloj izkoríščan -a -o: izkoriščani delavci; načrtno izkoriščani gozdovi; racionalno izkoriščani stroji; sam.: nasprotja med izkoriščevalci in izkoriščanimi ♪
  11.      izkoríščenost  -i ž (ȋ) značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti ♪
  12.      izkoriščeválski  -a -o [u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na izkoriščevalce: izkoriščevalski način proizvodnje / izkoriščevalski razred; izkoriščevalski sistem; izkoriščevalska družba ♪
  13.      izkoščíčiti  -im dov. (í ȋ) gastr. odstraniti koščico iz sadeža: izkoščičiti češnje, marelice izkoščíčen -a -o: izkoščičene breskve; izkoščičeno sadje ♪
  14.      izkŕcati  -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali // publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago ♪
  15.      izkrcávati  -am nedov. (ȃ) spravljati koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: izkrcavati vojaške enote na sovražnikovem ozemlju // publ. razkladati, raztovarjati: izkrcavati blago, tovor izkrcávati se stopati, odhajati z ladje na kopno: potniki so se začeli izkrcavati / skupina igralcev se je izkrcavala iz letala ♪
  16.      izkrceválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izkrcavanje: izkrcevalne priprave / izkrcevalna pristojbina ♦ voj. izkrcevalni čoln čoln, prirejen za hitro izkrcavanje ♪
  17.      izkrcevalíšče  -a s (í) kraj, prostor za izkrcavanje: urediti izkrcevališče ♪
  18.      izkŕčiti  -im dov. (ŕ ȓ) 1. odstraniti grmovje, drevje s koreninami vred, zlasti za pridobitev obdelovalne zemlje: izkrčiti gozd, grmovje / ves breg je izkrčil in preoral; naselili so se na ozemlju, ki so ga izkrčili njihovi predniki // odstraniti sploh: izkrčiti staro trsje; pren., ekspr. izkrčiti korenine zla 2. s krčenjem narediti: izkrčiti stezo / izkrčiti si pot skozi grmovje / izkrčiti si njivo; pren., ekspr. izkrčila sta si prostor za ples izkŕčen -a -o: izkrčeni gozdovi; ta svet je že dolgo izkrčen; izkrčena površina ♪
  19.      izkresáti  -kréšem dov., izkrêši izkrešíte; izkrêsal (á ẹ́) v zvezi z ogenj, iskra z močnim tolčenjem, udarjanjem ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre: izkresati iskro; s kresilom je izkresal ogenj; pren., ekspr. izkresati iskrico ljubezni v kom ♪
  20.      izkričáti  -ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje, srečo / izkričati bolečino, trpljenje / pusti ga, da se izkriči izkričáti si ekspr. s kričanjem utruditi, pokvariti: izkričati si grlo, pljuča ♪
  21.      izkrivíti  -ím dov., izkrívil (ȋ í) publ. popačiti, potvoriti: namenoma izkriviti podatke; izkriviti uradna poročila / izkriviti pesnikovo podobo; vse se je izkrivilo in izmaličilo izkrívljen -a -o: izkrivljene besede, informacije; resnica je zelo izkrivljena; prim. skriviti ♪
  22.      izkrívljenost  -i ž (ȋ) publ. lastnost, značilnost izkrivljenega: izkrivljenost podatkov / moralna izkrivljenost ♪
  23.      izkrtáčiti  -im dov. (á ȃ) s krtačenjem odstraniti iz česa: izkrtačiti prah iz hlač; izkrtačiti madež iz obleke; prim. skrtačiti ♪
  24.      izkrvavéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih izkrvavèl in izkrvavél -éla -o: izkrvavelo ljudstvo je životarilo ♦ agr. dobro izkrvavela žival žival, ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri ♪
  25.      izkrvavévati  -am nedov. (ẹ́) izgubljati kri: ranjenec izkrvaveva ♪

   22.276 22.301 22.326 22.351 22.376 22.401 22.426 22.451 22.476 22.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA