Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (21.801-21.825)


  1.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  2.      informacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi ◊ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti ♪
  3.      informánt  -a m (ā á) publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov ♪
  4.      informátik  -a m (á) strokovnjak za informatiko: izobraževanje informatikov ♪
  5.      informátika  -e ž (á) elektr. obravnavanje podatkov, informacij z (elektronskimi) računalniki: organizirati informatiko v tehniki // veda o tem ♪
  6.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  7.      informatívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost informativnega: informativnost tiska / informativnost se je umaknila atraktivnosti ♪
  8.      informátor  -ja m (ȃ) kdor informira; poročevalec, obveščevalec: informatorji in kritiki so kulturno javnost sproti obveščali o knjižnih novostih; ima dobrega informatorja o tej zadevi; v agenciji je zaposlenih več turističnih informatorjev / dokumentalisti in informatorji / tisk in radio sta pomembna informatorja ♪
  9.      informátorka  -e ž (ȃ) ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka: prijazna, razgledana informatorka; pren., knjiž. literatura je bila njegova glavna informatorka ♪
  10.      infórmbiró  -ja m (ọ̄-ọ̑) kratica Informacijski biro komunističnih in delavskih partij: ustanovitev informbiroja / resolucija informbiroja o Jugoslaviji ♪
  11.      informél  -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela ♪
  12.      ínfula  -e ž (ȋ) rel. visoko, dvorogljato obredno pokrivalo cerkvenih dostojanstvenikov, zlasti škofov; mitra: na glavi je imel infulo, v roki pa škofovsko palico; s srebrom okrašena infula ♪
  13.      infúz  -a m (ȗ) farm. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo; oparek, poparek: popiti infuz; kamilični infuz ♪
  14.      infúzija  in infuzíja -e ž (ú; ȋ) med. dajanje večje količine zdravilne ali hranilne tekočine v žilo, pod kožo ali v danko: po operaciji je bila potrebna infuzija; zdraviti z infuzijami / podkožna infuzija / dati infuzijo inzulina // tekočina za tako dajanje ♪
  15.      infuzórij  -a m (ọ́) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: življenje infuzorijev v kaplji vode ♪
  16.      ingrediénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. sestavina, primes: dišeče ingredience olja / običajne ingredience romana so v tem delu zelo poudarjene ♦ farm. zdravilo z več ingrediencami ♪
  17.      íngver  -ja m (ȋ) azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja ♪
  18.      inhalácija  -e ž (á) med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje; zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije ♪
  19.      inhalacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inhalacijo: inhalacijski aparat / inhalacijska narkoza ♪
  20.      inhalátor  -ja m (ȃ) med. aparat, ki omogoča inhalacijo: na oddelku imajo premalo inhalatorjev / inhalator s kisikom ♪
  21.      inherénca  -e ž (ẹ̑) filoz. neločljiva, nerazdružna povezanost lastnosti z njenim nosilcem: upoštevati inherenco stvari ♪
  22.      inherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. neločljivo, nerazdružno povezan s čim: inherentna lastnost stvari; elementarne potrebe so večini posameznikov inherentne ♪
  23.      inhibícija  -e ž (í) knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / redko doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijo ♦ psih. inhibicija čustvovanja, mišljenja ♪
  24.      iniciácija  -e ž (á) pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladine med odrasle, uvajanje: v tistih deželah je v navadi še iniciacija ♪
  25.      iniciálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž., redko začeten, prvi: inicialni simptomi bolezni / inicialne vrste poglavja 2. kem., v zvezi inicialno razstrelivo razstrelivo, s katerim se povzroči eksplozija glavnega naboja: z inicialnim razstrelivom napolnjene vžigalne kapice ♪

   21.676 21.701 21.726 21.751 21.776 21.801 21.826 21.851 21.876 21.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA