Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (21.626-21.650)



  1.      íksast  -a -o prid. () ekspr. po obliki podoben črki X: močno iksaste noge ima, težko, da bi se še popravile / iksasta kolena in ukrivljena hrbtenica so večkrat posledica pomanjkanja vitaminov ♦ vet. iksasta stoja stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami
  2.      íl  -a m ( í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il
  3.      ìlegála  -e ž (-) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna
  4.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  5.      ìlegálnost  -i ž (-) lastnost, značilnost ilegalnega: ilegalnost organizacije, stranke / bil je že v ilegalnosti ilegali
  6.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem
  7.      ilírski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na ilirce ali ilirizem: navdušenost za ilirske ideje / ilirsko gibanje / ilirski jezik 2. nanašajoč se na Ilire: ilirske naselbine / ilirska plemena ◊ bot. ilirski meček rastlina s pokončnimi listi in rdečimi cveti v klasih, ki raste po vlažnih travnikih, Gladiolus illyricus; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja
  8.      ilovák  -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka
  9.      ílovica  -e ž (í) težka, manj rodovitna prst iz gline, pomešane s peskom: noge so se mu ugrezale v ilovico; mastna, mokra ilovica; debele plasti ilovice / peščena ilovica / koča, tla iz steptane, zbite ilovice / gnesti, sušiti ilovico glino
  10.      ílovičast  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja
  11.      ilovíšče  in ílovišče -a s (í; í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: vaško ilovišče
  12.      ílovnat  -a -o prid. (í) 1. bogat z ilovico: ilovnat svet; trda ilovnata tla / ilovnata zemlja 2. ki je iz ilovice: ilovnata koča / ilovnati izdelki glinasti / ekspr. bili so oblečeni v srajce ilovnate barve ílovnato prisl.: ilovnato rumen
  13.      ílovnica  -e ž (í) kraj, prostor, kjer se koplje ilovica: delati v ilovnici
  14.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov
  15.      iluminát  -a m () knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju
  16.      iluminátor  -ja m () um., v srednjem veku kdor slikarsko krasi rokopis: iluminator antifonarija ◊ teh. okno na vesoljski ladji ali batiskafu za opazovanje zunanjega prostora, okolja
  17.      iluminatóren  -rna -o prid. (ọ̑) um. iluminatorski: iluminatorni okras listine
  18.      iluzíja  -e ž () predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti; slepilo, samoprevara: to spoznanje mu ni dovoljevalo nobene iluzije; sanje in iluzije mladih; moč iluzije / ni mi hotel vzbujati iluzij; ekspr.: vse je samo iluzija; vdajati se iluzijam / ekspr. živeti v iluzijah ∙ ekspr. ne delaj si iluzij o njem ne predstavljaj si ga boljšega, kot je // knjiž., navadno z rodilnikom kar daje videz, vtis resničnosti: nastala je iluzija gibanja; umetnik je ustvaril iluzijo globine, prostora / iluzija resničnosti, sreče
  19.      iluzíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na iluzijo: iluzijske poteze v njegovem razmišljanju / drama vsebuje veliko iluzijskih elementov
  20.      iluzioníst  -a m () 1. kdor se vdaja iluzijam: bil je nepopravljiv iluzionist 2. kdor zna z izredno spretnostjo uporabljati tehnične pripomočke za prikazovanje raznih trikov: žonglerji in iluzionisti 3. predstavnik iluzionizma: baročni slikar iluzionist / razvil se je v iluzionista
  21.      iluzionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na iluzionizem: vdajal se je iluzionističnemu optimizmu / iluzionistični nazori / razvito iluzionistično slikarstvo
  22.      iluzóren  -rna -o prid. (ọ̑) 1. ekspr., navadno v povedni rabi nemogoč, neverjeten: takšni načrti so popolnoma iluzorni; zvečanje plač je iluzorno 2. nanašajoč se na iluzijo: iluzorni obstoj stvari iluzórno prisl.: v povedni rabi iluzorno bi bilo misliti kaj takega
  23.      imagináren  -rna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja; izmišljen, namišljen: vse se dogaja v imaginarnem prostoru; živi v imaginarnem svetu / opisuje neko imaginarno osebo / ekspr. njegovi strahovi so čisto imaginarni // ekspr. nedoločen, nejasen: o tem ima imaginarno predstavo / korist je popolnoma imaginarna ◊ geom. imaginarna os hiperbole premer hiperbole, pravokoten na realno os; mat. imaginarna enota število, katerega kvadrat je —1; imaginarno število število, katerega kvadrat je negativno realno število
  24.      imaginárnost  -i ž () lastnost, značilnost imaginarnega: imaginarnost oseb v romanu / režiser je v drami poudaril imaginarnost
  25.      imaginízem  -zma m () lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma

   21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA