Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (21.051-21.075)


  1.      higrofílen  -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina ♪
  2.      higrofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit ♪
  3.      higrofóben  -bna -o prid. (ọ̑) bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina ♪
  4.      higrométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer ♪
  5.      higrometríja  -e ž (ȋ) meteor. nauk o merjenju vlage v zraku ♪
  6.      higroskóp  tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu ♪
  7.      higroskópen  -pna -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov ♪
  8.      higroskópičen  -čna -o prid. (ọ́) fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen ♪
  9.      higroskópnost  -i ž (ọ̑) fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka ♪
  10.      higroskópski  -a -o prid. (ọ̑) fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka ♪
  11.      hihitàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki se (rad) hihita: hihitava ženska ♪
  12.      hihitávec  -vca m (ȃ) kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce ♪
  13.      hijacínt  -a m (ȋ) 1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo 2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom ♪
  14.      hijacínta  -e ž (ȋ) okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah ♪
  15.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  16.      hiliázem  -zma m (ā) rel., v nekaterih sektah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji ♪
  17.      hílus  -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪
  18.      himalájec  -jca m (ȃ) publ., ekspr. kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev ♪
  19.      himalájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava ♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara ♪
  20.      himêričen  -čna -o (é) pridevnik od himera: himerična zver ♪
  21.      hímna  -e ž (ȋ) 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev ♪
  22.      hímnika  -e ž (í) lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika // himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi ♪
  23.      hímnus  -a tudi -mna m (ȋ) knjiž., redko hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus ♪
  24.      hinávčenje  -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje ♪
  25.      hinávec  -vca m (ȃ) hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec ♪

   20.926 20.951 20.976 21.001 21.026 21.051 21.076 21.101 21.126 21.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA