Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (20.476-20.500)


  1.      gozdáriti  -im nedov. (á ȃ) delati v gozdu, zlasti sekati, podirati les: zdaj redi živino in ne gozdari več; vso zimo je gozdaril // oskrbovati gozd: rast drevja je odvisna tudi od tega, kako gospodar gozdari ♪
  2.      gozdárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo: gozdarska koča; gozdarska šola; gozdarsko glasilo / gozdarski strokovnjak; gozdarska politika / gozdarski inženir strokovnjak za gozdarstvo z visoko izobrazbo; gozdarski tehnik strokovnjak za gozdarstvo s srednjo izobrazbo ♦ gozd. gozdarske klešče orodje za merjenje debeline lesa ♪
  3.      gozdárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov: pomen gozdarstva v gospodarstvu; dohodki iz gozdarstva; oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo // veda o tem: študira gozdarstvo; inštitut za gozdarstvo in lesarstvo ♪
  4.      gózden  in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih ◊ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa področje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš ♪
  5.      gozdíti  -ím in gózditi -im nedov. (ȋ í; ọ̄) 1. z zagozdo utrjevati: gozditi steber, toporišče pri sekiri 2. alp. plezati z opiranjem ob dve steni; gvozditi: na nekaterih mestih so morali gozditi ♪
  6.      gozdnár  -ja m (á) zastar. gozdar: bil je gozdnar majhne graščine ♪
  7.      gózdnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z gozdom: gozdnati kraji; gozdnata področja ♪
  8.      gózdnatost  -i ž (ọ̑) poraslost z gozdom: hribovitost in gozdnatost sta ovirali naseljevanje; velika gozdnatost dežele ♪
  9.      gozdóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj članica mladinske organizacije, gibanja, ki goji zlasti taborjenje: število gozdovnic je takrat precej naraslo ♪
  10.      gozdóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gozdovnike ali gozdovništvo: gozdovniški tabor; gozdovniška organizacija / gozdovniška pravila ♪
  11.      góžica  tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic ♪
  12.      gŕb  -a m (ȓ) stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane ♪
  13.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan ◊ rib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus ♪
  14.      grbánčast  -a -o prid. (á) redko gubast, zguban: imel je grbančast obraz; grbančasta roka / hruška je bila že suha in grbančasta ♪
  15.      grbánec  -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
  16.      gŕbast  -a -o prid. (ŕ) ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit gŕbasto prisl.: od neprestanega branja se drži grbasto ♪
  17.      gŕbavec  -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
  18.      grbavína  -e ž (í) redko grbina: skakal je z ene grbavine na drugo; travniške grbavine ♪
  19.      gŕbavost  -i ž (ŕ) značilnost grbavega človeka: trpel je zaradi svoje grbavosti ♪
  20.      gŕbec  -bca m (ȓ) grbavec: grbca noče za moža ♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ♪
  21.      gŕbica  -e ž (ŕ) manjšalnica od grba: grbica na hrbtu se skoraj ni videla ♦ nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena ♪
  22.      gŕbičast  -a -o prid. (ŕ) poln grbic, izrastkov: grbičasto rogovje ♪
  23.      grbičàv  -áva -o prid. (ȁ á) poln grbic, izrastkov: grbičavo rogovje srnjakov ♪
  24.      grbína  -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik ♪
  25.      grbínast  -a -o prid. (í) ki ima veliko grbin: grbinast svet; grbinasti travniki ♪

   20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA