Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (19.826-19.850)


  1.      genêričen  -čna -o prid. (é) knjiž. značilen za ves rod, vrsto: generične lastnosti; generične sposobnosti človeka; generično upodabljanje obrazov / posameznik kot generično bitje ♦ filoz. generični pojem pojem, ki označuje splošne značilnosti genêrično prisl.: generično določen ♪
  2.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
  3.      genétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za genetiko: rastlinski genetik; genetiki in biologi ♪
  4.      genétika  -e ž (ẹ́) veda o dedovanju lastnosti organizmov: rastlinska genetika; razvoj genetike ♪
  5.      genétski  -a -o prid. (ẹ̑) 1. biol. nanašajoč se na genetiko: genetski inštitut // genski: genetske osnove defektnosti in bolezni; genetske spremembe 2. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: prikazati problem z genetskega vidika ♪
  6.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  7.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  8.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  9.      genitálije  -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
  10.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  11.      genocíd  -a m (ȋ) knjiž. načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin: zagrešiti genocid; rasistični genocid; zločini genocida ♪
  12.      gêntleman  -a [džentlmen] m (ȇ) moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: biti gentleman; angleški gentleman; ravnal je kot pravi gentleman ♪
  13.      gêntlemanski  -a -o [džentlmen-] prid. (ȇ) nanašajoč se na gentlemane: bil je zelo gentlemanski; gentlemansko ravnanje / gentlemanska družba ♦ jur. gentlemanski sporazum sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno gêntlemansko prisl.: gentlemansko obziren ♪
  14.      gêntlemanstvo  -a [džentlmen-] s (ȇ) lastnosti ali ravnanje gentlemanov: ceniti gentlemanstvo ♪
  15.      genuín  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
  16.      génus  -a m (ẹ̑) 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od družine; rod: določiti genus, v katerega spada rastlina 2. lingv. spol ♪
  17.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija ♪
  18.      geodezíja  -e ž (ȋ) veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart ♪
  19.      géofízičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na geofiziko: geofizične razmere v Evropi v posameznih geoloških dobah / geofizične in geokemične študije ♪
  20.      géofízika  -e ž (ẹ̑-í) veda o fizikalnih lastnostih zemlje: razvoj geofizike ♪
  21.      géofizikálen  -lna -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na geofiziko: geofizikalni inštitut; geofizikalne raziskave / mednarodno geofizikalno leto leto, v katerem se načrtno raziskuje zemlja v svetovnem merilu ♪
  22.      geofón  -a m (ọ̑) teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti: uporabljati geofon pri iskanju nafte; pri odkrivanju zasutih ljudi so uporabili zelo občutljive geofone ♪
  23.      geognóstičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. geološki: geognostična raziskava ♪
  24.      geognozíja  -e ž (ȋ) zastar. geologija: mineralogija in geognozija ♪
  25.      geológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog; geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo ♪

   19.701 19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA