Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (19.251-19.275)



  1.      févd  -a m (ẹ̑) v fevdalizmu zemljiška posest, ki jo podeli fevdni gospod vazalu v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb: deliti fevde; obdariti koga s fevdom / dati posestvo v fevd v užitek za opravljanje vojaških ali drugih služb
  2.      fevdálec  -lca m () v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev
  3.      fevdálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki
  4.      fevdalízem  -zma m () gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje: boj proti ostankom fevdalizma; prehod iz fevdalizma v kapitalizem / razvoj mest v fevdalizmu
  5.      fevdálka  -e ž () ženska oblika od fevdalec: fevdalka s številnimi gradovi
  6.      fevdálstvo  -a s () 1. v fevdalizmu družbeni sloj pripadnikov vladajočega razreda: gospodarski spopad med fevdalstvom in meščanstvom 2. redko fevdalizem: fevdalstvo je začelo zgubljati svoj družbeni smisel
  7.      févden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fevd: fevdno razmerje / fevdna posestva ♦ zgod. fevdni gospod kdor ima pravico podeljevati fevde; fevdna pravica pravica podeljevanja fevdov
  8.        medm. () 1. izraža zoprnost: fi, kakšna kislica je to vino; fi(ii), to naj bo kruh 2. posnema glas pri žvižganju: burja je žvižgala fi(ii)
  9.      fiála  -e ž () arhit. okrasni stolpič gotskih stavb s piramidno streho in križno rožo na vrhu: arkadni loki in fiale
  10.      fiankéto  -a [fja-] m (ẹ̑) šah. postavitev lovca z osnovnega polja na sosednje polje velike diagonale, krilni razvoj: igral je fianketo na daminem krilu
  11.      fíber  -bra m () papir. močno stisnjen, navadno s cinkovim kloridom prepojen papir: kovček, tesnilo iz fibra
  12.      fibrín  -a m () biol. vlaknata snov v strjeni krvi, nastala iz fibrinogena, vlaknina: mrežasto razpredene niti fibrina
  13.      fibroín  -a m () biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna
  14.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  15.      fícek  -cka m () nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj fickov // ekspr. denar sploh: čisto sestradan je bil in brez ficka; za te ficke se res ne splača delati ∙ ekspr. nimam niti ficka nimam popolnoma nič denarja
  16.      fičafáj  -a m () pog., šalj. 1. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje, metanje puščic; lok: napeti fičafaj; otroci so streljali s fičafaji; ekspr. orožja ni, kaj se bomo branili s fičafaji 2. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: zbiral je elastiko za fičafaje 3. slabš. puška: kako naj streljamo s temi fičafaji
  17.      fičfiríč  -a m ( ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral
  18.      fíčo  -ta in -a m () pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika
  19.      fideíst  -a m () pristaš fideizma: kritiziral je fideiste vseh vrst
  20.      fideízem  -zma m () filoz. nauk, da se do globljega spoznanja ne pride z razumom, ampak z verovanjem
  21.      fidejkomís  -a m () jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku: ustanovitev fidejkomisa
  22.      fiduciáren  -rna -o prid. () jur. ki temelji na zaupanju: fiduciarni pravni posli
  23.      fífty-fífty  [-ti] prisl. (-) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty
  24.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  25.      fígar  -ja m () pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: prav je, da te tepe, ko si tak figar; ali se bojite, figarji? // neodločen, nezanesljiv človek: fant ni figar, lahko se zaneseš nanj

   19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276 19.301 19.326 19.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA