Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (19.151-19.175)



  1.      fantína  -a tudi -e m (í) nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: postal je krepek fantina
  2.      fantínec  -nca m () nar. zahodno, ekspr. doraščajoča oseba moškega spola; fant: nič se mi ne smej, fantinec
  3.      fantóm  -a m (ọ̑) izmišljena, fantazijska podoba česa, privid: to je bil le fantom, porojen iz želj; v povesti nastopajo fantomi; izmišljen, prazen, slepilen fantom; fantomi izrojene domišljije; vojaki v črnih uniformah so bili kot strah vzbujajoči fantomi; ekspr. fanta je kakor lep fantom povsod spremljala dekletova podoba / fantom atomske vojne ◊ med. model človeškega telesa ali njegovega dela za učne namene
  4.      fantómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fantom: fantomska simbolika; mesto je bilo videti kakor fantomska panorama fantómsko prisl.: zvoniki gotskih katedral se skoraj fantomsko vzpenjajo nad zemljo
  5.      fantovánje  -a s () glagolnik od fantovati: pridobiti si pravico do fantovanja / vojna je odpravila fantovanje
  6.      fantováti  -újem nedov.) udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi: rad bi še nekaj let fantoval; poznam ga od otroških let, tudi fantovala sva skupaj / ekspr. še vedno fantuje še ni poročen
  7.      fántovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na fante: fantovski prepir; fantovska čast; zvečer se je oglasila fantovska pesem; fantovsko življenje / fantovski stan; fantovska leta / dekliške in fantovske sobe / je premalo fantovski nima za fanta značilnega vedenja ali videza; nav. ekspr. preveč je fantovska rada se druži, ima opravka s fanti; se vede kot fantekspr. fantovsko sonce luna fántovsko prisl.: fantovsko nagajivo pomežikniti; dekle ima fantovsko pristrižene lase; fantovsko objesten
  8.      fárbati  -am nedov. () nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj
  9.      fárica  -e ž (á) nav. ekspr. manjšalnica od fara: nekateri župniku še te revne farice niso privoščili
  10.      fárinks  -a m () anat. del prebavne in dihalne cevi od nosne votline do požiralnika, žrelo
  11.      farizéj  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise: farizeji in saduceji; lažna pobožnost farizejev 2. slabš. hinavec, licemerec: ne bodimo farizeji; kako se zgraža ta farizej
  12.      farizéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farizeje: farizejska stranka / farizejska pobožnost / njegov farizejski nasmeh; farizejsko vedenje farizéjsko prisl.: farizejsko se zgražati nad čim
  13.      farizéjstvo  -a s (ẹ̑) slabš. hinavščina, licemerstvo: boj zoper laž in farizejstvo / njegova pobožnost je pravo farizejstvo / mesto je gnezdo farizejstva
  14.      fárma  -e ž () 1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali: kokošja, živinorejska farma; farma bekonov; farma za piščance / ustanovili so novo mlečno farmo 2. zlasti v ameriškem okolju veliko kmetijsko posestvo, navadno specializirano: dati farmo v najem; ima veliko farmo; dela na farmi; film se dogaja na farmi
  15.      farmacévt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za farmacijo: farmacevt pripravlja zdravila; farmacevt analitik / pog. predavanja so se udeležili medicinci in farmacevti slušatelji fakultete ali oddelka za farmacijo
  16.      farmacévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na farmacevte ali farmacijo: farmacevtski proizvodi; farmacevtska industrija / farmacevtski študij / farmacevtska fakulteta ♦ šol. farmacevtski tehnik strokovnjak s srednjo farmacevtsko izobrazbo
  17.      farmacíja  -e ž () veda o zdravilih, zlasti o njihovem izdelovanju in pripravljanju: razvoj farmacije / predavatelj farmacije / pog. vpisal se je na farmacijo na fakulteto ali oddelek za to vedošol. magister farmacije nekdaj kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo
  18.      farmakognozíja  -e ž () nauk o zdravilnih surovinah naravnega izvora, zlasti iz zelišč: sodobna farmakognozija / profesor farmakognozije na univerzi
  19.      farmakologíja  -e ž () nauk o delovanju zdravil na organizem: najnovejši izsledki farmakologije
  20.      farmakolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na farmakologijo: farmakološki inštitut; farmakološka revija // redko zdravilen: farmakološko delovanje zelišč
  21.      farmakopéja  -e ž (ẹ̑) farm. uradni farmacevtski priročnik, ki vsebuje osnovne podatke o zdravilnih surovinah, njihovem predelovanju v zdravila in navodila za kontrolo zdravil
  22.      fárman  -a m () star. župljan, faran: župnik se je jezil na svoje farmane
  23.      fárovž  -a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščinaekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino
  24.      fársa  -e ž () 1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa 2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
  25.      fárški  -a -o prid. () 1. slabš. duhovniški: farški list; to je naredil pod farškim vplivom 2. nar., v zvezi farške kapice grm z rdečimi plodovi, ki raste po gozdovih in mejah; trdoleska

   19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA