Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (19.026-19.050)



  1.      evbiótika  -e ž (ọ́) med. nauk o zdravem načinu življenja
  2.      eventuálnost  -i ž () knjiž. kar je po predvidevanjih mogoče, ne pa gotovo; morebitnost, možnost: biti pripravljen na razne eventualnosti
  3.      evfemístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evfemizem: evfemističen izraz evfemístično prisl.: evfemistično se izraziti
  4.      evfemízem  -zma m () lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu
  5.      evfoníja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  6.      evfórbija  -e ž (ọ́) bot. drevo iz severozahodne Afrike, ki vsebuje mlečni sok, Euphorbia resinifera: strupen sok evforbije // farm. posušen mlečni sok tega drevesa
  7.      evfóričen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na evforijo: evforičen bolnik / evforično razpoloženje / njegova utrujenost je bila podobna evforični hudomušnosti
  8.      evforíja  -e ž () med. bolnikovo pretirano dobro počutje in razpoloženje: občutiti evforijo; po evforiji je bila bolečina še močnejša; alkoholna evforija; bolnik je v stanju evforije / ekspr. umetnikova evforija po končanem delu
  9.      evfuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evfuizem: evfuistično izražanje / evfuistična novela
  10.      evfuízem  -zma m () lit. s tropi in figurami preobloženi stil angleškega literarnega baroka
  11.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje
  12.      evgénika  -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike
  13.      evgléna  -e ž (ẹ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom, Euglena: zelena evglena
  14.      evharistíja  -e ž () rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija
  15.      evhológij  -a m (ọ́) v vzhodni cerkvi liturgična knjiga z molitvenimi obrazci: brati iz evhologija / Sinajski evhologij
  16.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo
  17.      evidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na evidenco: statistika uporablja evidenčne podatke / evidenčni list; evidenčna knjiga / evidenčna služba / evidenčna številka ♦ avt. evidenčna tablica registrska tablica
  18.      evidénten  -tna -o prid. (ẹ̑) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov; jasen, očiten: trditev je evidentna resnica; načrtna ureditev mesta je evidentna evidéntno prisl.: niso nas dovolj evidentno poučili
  19.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo
  20.      evipán  -a m () med. narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo: vbrizgati bolniku evipan
  21.      evkalípt  in evkalíptus -a m () visoko drevo z veliko krošnjo, po izvoru iz Avstralije: debla, krošnje evkaliptov
  22.      evnúštvo  -a s () lastnost, značilnost evnuhov, skopljenstvo: zaradi evnuštva ni mogel živeti normalnega življenja; pren., slabš. duševno evnuštvo
  23.      évo  in èvo medm. (ẹ̑; ) pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi; glej: evo, je že prišel; evo, tukaj je knjiga; evo ga pred nami // izraža opozorilo na to, kar se da, daje; na: evo vam navodilo / evo, v čem je razloček
  24.      evokácija  -e ž (á) knjiž. spominska oživitev: povest je pisateljeva evokacija mladosti / publ. dramatikova umetniška in idejna evokacija malega človeka prikaz, predstavitevlit. podoba ali izraz, ki izzove ustrezen, določen notranji odmev
  25.      evokatíven  -vna -o prid. () knjiž. ki izzove evokacijo: začetek romana je izrazito evokativen ♦ lit. evokativni ekvivalent evokacija

   18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076 19.101 19.126  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA