Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (18.976-19.000)


  1.      esteticízem  -zma m (ȋ) knjiž. posebno, večkrat pretirano poudarjanje lepega v umetniškem delu: njegov esteticizem je očiten v vseh pesmih; artistični esteticizem; slabš. to je goli esteticizem // nazor, da ima estetsko doživljanje najvišjo vrednost: s svojo pristnostjo, naravnostjo ga je razoroževala v njegovem esteticizmu ♪
  2.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične ♪
  3.      estétik  -a m (ẹ́) 1. strokovnjak za estetiko: odgovori estetikov na vprašanje, kaj je lepo, so zgodovinsko pogojeni 2. star. literarni kritik, estet: pisatelju je bilo več do mnenja bralcev kakor za dokaze estetikov ♪
  4.      estétika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega: razpravljati o estetiki; zgodovina in teorija estetike // s prilastkom načela o lepem: buržoazna estetika; eksistencialistična estetika; idealistična estetika 2. s prilastkom načela o lepem v umetniškem delu: filmska, glasbena, odrska, literarna estetika / revija se je veliko ukvarjala z estetiko 3. redko estetski videz: skrbeti za estetiko mesta / estetika vaj na orodju 4. do 1848 tretji letnik filozofije ♪
  5.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati ♪
  6.      esteziométer  -tra m (ẹ̄) med. šestilu podobna priprava za merjenje občutljivosti kože ♪
  7.      éstrih  -a m (ẹ̄) grad. kompaktna obloga tal, ki se kašasto nanese na trdo podlago in se nato strdi: polagati estrih; asfaltni, cementni estrih ♪
  8.      ešalón  -a m (ọ̑) voj. del večje enote, kadar so njeni deli razporejeni drug za drugim v boju, na potovanju ali pohodu: divizija je napredovala v ešalonih / ešalon oklopnih vozil // del transporta vojnih ujetnikov: na postajo je pripeljal ešalon Poljakov ♪
  9.      ešárpa  -e ž (ȃ) voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih ♪
  10.      eševêrija  -e ž (é) vrtn. okrasna rastlina s sivkasto zelenimi mesnatimi listi in oranžno rdečimi cveti, Echeveria secunda: ob robu groba so cvetele eševerije ♪
  11.      etápa  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: s tem obiskom se je začela nova etapa v razvijanju medsebojnih odnosov; Darwinov nauk pomeni novo etapo v razvoju biološke znanosti; današnja, sedanja etapa družbenega razvoja; posamezne etape narodnega prebujenja / etape študija; prodam hišo, ki je zgrajena do druge etape stopnje; delati po etapah postopoma / knjiž. to je bila pomembna etapa v pesnikovem življenju čas, doba // predmet, ki je rezultat tega nastajanja, razvoja: zgrajena je prva etapa proge 2. šport. določen zaključen del, odsek tekmovalne poti: ta etapa je dolga šestdeset kilometrov / zmagovalec prve etape kolesarske dirke; sešteti čase posameznih etap 3. nekdaj področje za fronto, od koder se vojne enote oskrbujejo z vsemi za življenje in boj potrebnimi sredstvi: ranjence so spravili v etapo; komanda v etapi ◊ voj. del vojne operacije, ki po času, prostoru in vsebini predstavlja zaključeno celoto ♪
  12.      etápen  -pna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na etapo: etapni študij; etapna gradnja pristanišča / gledalci so z navdušenjem pozdravljali etapnega zmagovalca; etapna dirka; etapno tekmovanje kolesarjev / ranjence so odpeljali na etapnem vozu; etapna komanda etápno prisl.: nalogo splošne razorožitve bo treba etapno reševati ♪
  13.      etatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na etatizem: etatistični birokratizem; etatističen način proizvodnje; etatistični družbeni odnosi / etatistične težnje ♪
  14.      etatizácija  -e ž (á) podreditev česa absolutni državni oblasti: etatizacija družbenih dejavnosti // uvedba, uvajanje etatizma: etatizacija in birokratizacija družbe ♪
  15.      etatízem  -zma m (ȋ) sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju: odpraviti etatizem; centralistični etatizem; etatizem in birokratizem / etatizem v vzgoji ♦ zgod. revolucionarni etatizem začetna stopnja v razvoju socialistične državnosti, ko država usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje // nazor, ki zagovarja krepitev vloge države v vsem družbenem življenju: pristaš etatizma ♪
  16.      etáža  -e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del prostora, ki je razdeljen z vodoravnimi ploskvami: pekovska peč z več etažami / postelje stojijo v dveh etažah ◊ agr. rozge na brajdi ali veje na deblu, razpeljane v isti višini; mont. ravnina na dnevnem kopu, kjer se pridobiva premog, ruda; hodniki in odkopna mesta v jami v manjših višinskih razdaljah med dvema obzorjema ♪
  17.      etážast  -a -o prid. (ȃ) ki je v več etažah: etažasta peč / etažasta rast srebrne smreke ♪
  18.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov ♪
  19.      éter 2 étra m (ẹ́) 1. fiz., nekdaj domnevna snov, ki napolnjuje ves prostor in telesa in po kateri se širi elektromagnetno valovanje: gibanje Zemlje po etru ∙ publ. poslati sporočilo v eter, po etru po radiu 2. pesn. zrak, ozračje: jesenski veter nosi listje v eter; v sinjem etru kroži letalo ♪
  20.      etêričen  -čna -o prid. (é) ki učinkuje breztelesno, zelo nežno: eterična lepotica; eterično bitje; svetla obleka jo je delala eterično / eterična ljubezen duhovna, poduhovljena / eterična samota ki nima nobenih stikov z resničnostjo; eterično razpoloženje / eterične melodije ◊ kem. eterično olje hlapljiva tekočina prijetnega vonja, ki se pridobiva iz rastlin z destilacijo etêrično prisl.: lik glavne igralke je učinkoval nekoliko eterično; eterično nežne barve ♪
  21.      etêričnost  -i ž (é) lastnost, značilnost eteričnega: privlačevala ga je njena eteričnost; v pesmi je izražena lahkotnost in eteričnost razpoloženja ♪
  22.      eternít  -a m (ȋ) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom ♪
  23.      étičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično ◊ lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj ♪
  24.      étika  -e ž (ẹ́) 1. filoz. filozofska disciplina, ki obravnava merila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vprašanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksistična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške etike 3. etičnost: etika takega ravnanja ♪
  25.      etikéta 1 -e ž (ẹ̑) ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: nalepiti etiketo na zvezek; pritrditi etikete k rastlinam; opremiti blago z etiketami; aluminijasta, papirnata etiketa; steklenice z etiketami; pren. dajati politične etikete; umetniška dela z raznimi stilnimi etiketami ♪

   18.851 18.876 18.901 18.926 18.951 18.976 19.001 19.026 19.051 19.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA