Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (17.851-17.875)


  1.      dŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
  2.      drkòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles ♪
  3.      drlèsk  -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
  4.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
  5.      drléskniti  -em tudi drlêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drleskniti z vrati ♪
  6.      drlésniti  -em tudi drlêsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z drleskom zapreti: drlesniti z vrati ♪
  7.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
  8.      drmóžje  -a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje ♪
  9.      dŕn  -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  10.      dŕnast  -a -o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje ♪
  11.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
  12.      dŕncati  -am nedov. (ȓ) 1. teči v drncu: drncati in galopirati / poveljnik je drncal na belem konju ♦ vet. enakomerno, hitro teči brez poskakovanja // ekspr. hiteti, drveti: kočije so drdrale in drncale mimo nas 2. redko bingljati, migati: sedel je na klopi in drncal z nogami ♪
  13.      dŕnec  -nca m (ȓ) enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu ♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja ♪
  14.      drníce  -níc ž mn. (í ȋ) knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi ♪
  15.      drnìč  -íča m (ȉ í) nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh: ob stezi so rasli redki drniči ♪
  16.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
  17.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
  18.      drò  tudi dró prisl. (ȍ; ọ̑) nar. koroško izraža pritrjevanje; seveda, da: »Greš domov?« »Dro, domov.« // zelo, močno: je dro vesel ♪
  19.      drób 2 -a m (ọ̑) delci zdrobljene snovi, zlasti sena: greti vrat z vročim senenim drobom; šotni drob ♪
  20.      dróbček  -čka m (ọ̄) manjšalnica od drobec: drobčki razbite posode / privoščila mu ni niti drobčka sreče prav nič ♪
  21.      drôbčkan  -a -o prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobčkan otročiček; drobčkana stvarca; s strahom je opazila prve drobčkane gubice / ob njem je bila vsa drobčkana ♪
  22.      dróbec  -bca m (ọ̄) 1. od celote ločen majhen, droben del: pri nakladanju pazi, da se kak drobec ne odkrhne; pobirati raztresene drobce; zadel ga je drobec granate; skleda se je razbila na tisoč drobcev; bleščeči, stekleni drobci / filter prestreza tudi najfinejše drobce / ekspr. po drobcih so vstajali pred njim spomini iz mladosti posamezno, vsak zase; pren., ekspr. stranko so razbili na drobce // malo pomembna ali po obsegu majhna stvar: po redkih rokopisnih drobcih ni mogoče sklepati na pismeno tradicijo; to je le nekaj drobcev celotne problematike 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: ko bi imel vsaj drobec tega bogastva; to je le drobec resnice; niti drobca nekdanje volje in zagnanosti ni več v njem prav nič / vse se je zgodilo v drobcu sekunde ♪
  23.      drôben  tudi drobán drôbna -o tudi -ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje // pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti, ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi // ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu 2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički // ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta 3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot, ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg 4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela 5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo ● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli ◊ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; tisk. drobni tisk tisk v briljantu, diamantu, perlu ali nonpareju; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene drôbno in drobnó prisl.: drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago drôbni -a -o sam.: tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah ♪
  24.      drobencáti  -ám [bǝn in ben] nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: ves nejevoljen je drobencal okrog hiše; otrok drobenca za materjo ♪
  25.      drobencljáti  -ám [bǝn in ben] nedov. (á ȃ) ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: pred njim je drobencljala drobna starka; urno je drobencljala ob možu ♪

   17.726 17.751 17.776 17.801 17.826 17.851 17.876 17.901 17.926 17.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA