Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (17.101-17.125)


  1.      dišáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dišavo: dišavne rastline; dišavna zelišča / dišavna sol, voda / dišavna posoda ♪
  2.      dišávnica  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi: gojiti dišavnice in zdravilne rastline; nabirati in sušiti dišavnice; domače in tuje dišavnice; dišavnice za juho 2. posodica za dišave: odpreti dišavnico; dragocena dišavnica ♪
  3.      dišéčina  tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami ♪
  4.      díti  díjem nedov. (í ȋ) zastar. 1. rahlo pihati, pihljati: sapica dije; pren. iz nje dije toplina 2. dišati, dehteti: cvetlice dijejo ● star. kar dije in žije, se veseli pomladi vse se veseli pomladi ♪
  5.      diurétičen  -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj; diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila ♪
  6.      diurníst  -a m (ȋ) nekdaj uslužbenec, pisar, ki je plačan na dan, dnevničar: bil je diurnist na magistratu ♪
  7.      díva  -e ž (ȋ) star., navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva ♪
  8.      dívan  -a m (ȋ) oblazinjeno ležišče brez stranic, navadno ozko in z dvignjenim zglavjem: sesti na divan; ležati na divanu; v kuhinji je stal star, oguljen divan ♪
  9.      díven  -vna -o prid., dívnejši (ȋ) zastar. čudovit, sijajen: diven razgled; divna pokrajina / diven načrt / divna lepota ♪
  10.      divergénca  -e ž (ẹ̑) nastanek razlik, ki razdelijo kaj enotnega, razhajanje: prišlo je do divergence v razvoju // take razlike: opredeliti svoje nazorske divergence / v kompoziciji je opaziti stilne divergence ◊ biol. razvoj organizmov iste vrste v različne smeri ♪
  11.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪
  12.      divergéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost divergentnega: divergentnost razvoja ♪
  13.      divertissement  -a [-smá -ja] m (ȃ) kor. skupek kontrastnih baletnih točk kot vložek v predstavi ali kot samostojno baletno delo ♪
  14.      diverzánt  -a m (ā á) kdor naredi, dela diverzije: diverzanti so minirali most / vtihotapljati v državo špijone in diverzante ♪
  15.      diverzifikácija  -e ž (á) publ. uvajanje, povečevanje raznovrstnosti: diverzifikacija visokošolskega študija / diverzifikacija proizvodnje ♪
  16.      diverzíja  -e ž (ȋ) vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija; diverzantska trojka je izvedla diverzijo; pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali ♪
  17.      díviti se  -im se nedov. (ȋ ȋ) zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se: vsi so se divili njegovi hrabrosti; diviti se lepoti slike ♪
  18.      divíz  -a m (ȋ) tisk. grafično znamenje za deljenje ali vezanje besed; vezaj ♪
  19.      divizíja  -e ž (ȋ) vojaška enota iz več polkov raznih rodov vojske: formirati divizijo; oklopna, pehotna divizija; poveljnik divizije; štab divizije ♪
  20.      divizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na divizijo: divizijski general / divizijska artilerija; divizijsko poveljstvo ♪
  21.      divjáčina  tudi divjačína -e ž (ā; í) 1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: loviti divjačino; vse dneve stika za divjačino; past za divjačino // ena taka žival: večkrat je ujel kako divjačino 2. meso teh živali: pripraviti divjačino; specialitete iz divjačine 3. ekspr. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: človek težko živi s tako divjáčino / cele dneve moram miriti to divjáčino neugnane, razposajene otroke ♪
  22.      divjád  -i ž (ȃ) divje lovne živali, navadno z užitnim mesom: divjad je letos povzročila veliko škodo; v teh gozdovih je dosti divjadi; loviti divjad ♦ lov. dlakasta, pernata divjad; prehodna divjad ki ne živi stalno v istem lovišču; zaščitena divjad ki se sme loviti samo v določenem času ali se sploh ne sme loviti; vsakoletni odstrel divjadi // ena taka žival: večkrat je prinesel kako divjad iz gozda; ujeti divjad v past ♪
  23.      divják  -a m (á) 1. mlada rastlina, na katero se cepi cepič žlahtne sorte: cepiti, saditi divjake; češnjevi, jablanovi, trsni divjaki // samoraslo, necepljeno drevo ali trta: divjaki so mu letos bolj obrodili kot cepljeno drevje 2. slabš. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: njihov sosed je bil neotesan divjak / na cesti se boj divjakov voznikov, ki neprevidno in zelo hitro vozijo // ekspr. neugnan, razposajen otrok: deček je postal pravi divjak / kadar kdo pride k hiši, zbeži, tak divjak je plašen, neprilagodljiv otrok 3. pripadnik divjega plemena: raziskovati življenje, običaje divjakov; hribovci so živeli še kakor divjaki 4. v stari Avstriji član parlamenta, ki se ni pridružil nobenemu klubu ♪
  24.      divjáka  -e ž (á) samoraslo, necepljeno drevo, navadno češnja: cepiti divjako; češnja divjaka / zrele divjake so zelo dobre ♪
  25.      divjákovec  -vca m (á) bot. rastlina z velikimi rumenimi cveti v koških, Doronicum: velikocvetni divjakovec ♪

   16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA