Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (1.676-1.700)


  1.      razpoložljívost  -i ž (í) dejstvo, da je kaj na razpolago: razpoložljivost časopisov, knjig v knjižnici / razpoložljivost sredstev ♪
  2.      razpoméniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. odvzeti pomen, smisel: pesnik je v svojih pesmih svet razpomenil ♪
  3.      razpòn  -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
  4.      razpòr  -ôra m (ȍ ó) 1. redko razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce 2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta ● star. razpori med sosedi spori, prepiri ♪
  5.      razpóra  -e ž (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku ♦ grad. zgornji vodoravni tram povezja 2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih ♪
  6.      razporèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. kar vnaprej določa kraj, čas, v katerem naj bi kako dejanje potekalo: narediti razpored tekmovanj; natančen razpored izpitov / udeležiti se kake akcije po objavljenem razporedu 2. razporeditev: razpored pisalnih miz v prostoru; razpored straž in patrulj / določati kaj po razporedu zvezd ◊ voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora ♪
  7.      razporédba  -e ž (ẹ̑) knjiž. razporeditev: razporedba predmetov v prostoru / kronološka razporedba snovi ♪
  8.      razporéden  -dna -o prid. (ẹ̑) žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri ♪
  9.      razporedítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču 2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev ◊ voj. bojna razporeditev ♪
  10.      razporedíti  -ím dov., razporédil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika ◊ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo ♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami ♪
  11.      razporedítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razporeditev: razporeditven način / razporeditvene enote ♪
  12.      razporédje  -a s (ẹ̑) knjiž. razporeditev: časovno razporedje; razporedje elementov umetniškega dela ♪
  13.      razporéjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razporejati: razporejanje predmetov po policah / razporejanje vojaških enot / tematsko razporejanje snovi / razporejanje učencev po uspehu / razporejanje delavcev na delo / razporejanje dohodka in čistega dohodka ♪
  14.      razporéjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke 2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja 3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine 4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike ◊ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah ♪
  15.      razporejênost  -i ž (é) položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razporejenost prostorov / razporejenost zdravstvenih organizacij / razporejenost otrok po starosti ♪
  16.      razporejeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razporeja: razporejevalec del ♪
  17.      razpórek  -rka m (ọ̑) podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani // podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce ♦ fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu ♪
  18.      razpóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek ♪
  19.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  20.      razporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
  21.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
  22.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
  23.      razporočíti se  -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
  24.      razporóka  -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
  25.      razposadíti  -ím dov., razposádil; razposajèn (ȋ í) posaditi na več mest: razposaditi otroke po sedežih / razposadila je goste okrog mize; prim. razposajen ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA