Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (1.626-1.650) 
- razplinjeváti -újem nedov. (á ȗ) teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo ♪
- razpljúskati -am dov. (ȗ) 1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo 2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje razpljúskan -a -o: razpljuskana voda ♪
- razpljuskávati -am nedov. (ȃ) 1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh 2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje ♪
- razpljúskniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh ♪
- razpljúsniti -em dov. (ú ȗ) s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh ♪
- razplòd -óda m (ȍ ọ́) knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod ♪
- razplódba -e ž (ọ̑) zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo ♪
- razplóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razplod: razplodni čas / razplodni organi spolni organi ♪
- razplodíšče -a s (í) knjiž. leglo, kotišče: mlake so razplodišče komarjev ♪
- razplodítev -tve ž (ȋ) knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve ♪
- razplodíti -ím dov., razplódil; razplojèn (ȋ í) knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile ♪
- razplojeválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost ♪
- razplojevánje -a s (ȃ) knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja ♪
- razplojeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo ♪
- razplôščiti -im tudi razploščíti -ím dov., razplôščil tudi razplóščil (ō ȏ; ȋ í) knjiž. narediti kaj plosko, sploščeno: razploščiti kroglice; razploščiti kaj z udarcem razplôščen -a -o tudi razploščèn -êna -o: razploščeno železo ♪
- razpóčen -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna ♪
- razpóčenje -a s (ọ̑) glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov ♪
- razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
- razpóčnik -a m (ọ̑) žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki ♪
- razpodelítev -tve ž (ȋ) knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv ♪
- razpodelíti -ím dov., razpodélil (ȋ í) knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini ♪
- razpodíti -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
- razpòk -óka m (ȍ ọ́) glagolnik od razpočiti se: razpok balona, mehurja / razpok granate eksplozija ♪
- razpóka -e ž (ọ̑) kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka ♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur ♪
- razpókanost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost razpokanega: razpokanost lesa, skale ♪
1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 
