Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (16.201-16.225)



  1.      daníčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori
  2.      daníti se  -ím se nedov. ( í) nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan: dani se; vstal je, ko se je začelo daniti; pren. v vsej Evropi se je v tistih letih danilo 2. redko prihajati do spoznanja česa: začelo se mi je daniti, da sem osovražen
  3.      dánj  -a m () star. davek: plačevati danj / volk je pobiral svoj krvavi danj
  4.      dánost  -i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku // značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence
  5.      dánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamletiron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti
  6.      dantologíja  -e ž () raziskovanje Dantejevega življenja in dela: nova dognanja v dantologiji
  7.      dár  -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí () 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornikstar. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
  8.      darežljív  -a -o prid., darežljívejši ( í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen
  9.      darílce  -a s () manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca
  10.      darílnica  -e ž () zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico
  11.      darílo  -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo
  12.      darítev  -tve ž () 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva
  13.      dárker  -ja m () pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev
  14.      darljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča
  15.      darník  -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič)
  16.      darotljív  -a -o prid. ( í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva
  17.      darotljívost  -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost
  18.      darováti  -újem dov. in nedov.) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman
  19.      darovít  -a -o prid. () star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik
  20.      daróvnica  -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov
  21.      darviníst  -a m () pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov
  22.      darvinízem  -zma m () teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst: pristaš darvinizma ♦ soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi
  23.      dárvinski  -a -o prid. () nanašajoč se na Darwina: darvinsko pojmovanje razvoja
  24.      dàsi  in dasi vez. () knjiž., v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: ni ga ogovoril, dasi ga je spoznal; dasi ga mrazi, mu stopa pot na čelo // za omejevanje: to so hudi, dasi zasluženi očitki // navadno z nikalnico za izvzemanje: bila je zares čedno dekle, dasi ne ravno lepotica
  25.      dasitúdi  vez. () star. čeprav

   16.076 16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA