Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (15.326-15.350)



  1.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  2.      cirílmetódijski  -a -o prid. (-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov
  3.      cirkón  tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom ♦ min. rudnina cirkonijev silikat
  4.      cirkulácija  -e ž (á) krožno gibanje, obtok: pospešiti cirkulacijo krvi / hitra cirkulacija zraka; karta o vodni cirkulaciji Sredozemskega morja ♦ ekon. cirkulacija denarja obtok denarja
  5.      cirkulacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces; cirkulacijske motnje ♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj
  6.      cirkulár  -ja m (ā) 1. dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari; okrožnica: po konferenci so dobili cirkular po vseh razredih gimnazije / cirkular prinaša najnovejšo vest 2. pog. cirkularka: pognati cirkular
  7.      cirkuláren  -rna -o prid. () ki cirkulira, kroži, krožen: pošiljati svojim strankam cirkularna pisma ◊ les. cirkularna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; krožna žaga
  8.      cirkumfléks  tudi církumfleks -a m (ẹ̑; ) lingv. grafično znamenje za padajočo intonacijo: napiši cirkumfleks // padajoča intonacija: izgovoriti s cirkumfleksom
  9.      cirkumpoláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na področje okrog (zemeljskega) pola: cirkumpolarne opazovalne postaje ♦ astr. cirkumpolarna zvezda zvezda, ki opravi vso svojo vsakodnevno krožno pot okrog nebesnega pola nad obzorjem
  10.      církus  -a m () 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje
  11.      cirkusánt  -a m (ā á) nav. slabš. cirkuški artist ali uslužbenec: cirkusant z medvedom // slabš. kdor vzbuja pozornost, dela hrup: to ni resen govornik, ampak cirkusant; kako so mu bili zoprni italijanski cirkusanti, ki so kar naprej korakali z godbo po mestu
  12.      cirótičen  -čna -o (ọ́) pridevnik od ciroza: cirotična jetra
  13.      ciróza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi skrčenja in otrditve notranjega organa: ciroza jeter
  14.      cisalpínski  -a -o prid. () ki je na južni strani Alp: cisalpinski predel
  15.      císta  -e ž () 1. med. mehurjasta tvorba s posebno steno in tekočo vsebino: operirati cisto; cista na jajčniku 2. biol. trden ovoj, s katerim se v neugodnih življenjskih razmerah obdajo nižje razviti organizmi: nekatere alge se obdajo s cistami 3. arheol. bronasta posoda valjaste oblike za shranjevanje dragocenosti
  16.      cistêrna  -e ž () 1. velika valjasta posoda za shranjevanje tekočin: cisterna pušča; prevažati v cisternah; vlak s cisternami bencina; cisterna za vino, mleko // vozilo z vgrajeno tako posodo: cisterna vozi vodo od hiše do hiše; avtomobilska, železniška cisterna; ladja cisterna; tovornjak cisterna 2. velik vodni zbiralnik, vodnjak: cisterna s kapnico; cisterna s kapaciteto sto tisoč litrov
  17.      cistoskóp  tudi cistoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) med. priprava za pregledovanje sečnega mehurja
  18.      citadéla  -e ž (ẹ̑) osrednji del trdnjave ali mesta, pripravljen za samostojno obrambo: s citadele je neprenehoma grmel top; poveljnik citadele; pren. parlament je takrat nehal biti citadela buržoazije
  19.      citát  -a m () dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja
  20.      citáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki
  21.      citatologíja  -e ž () nav. slabš. dokazovanje s sklicevanjem na citate: s citatologijo ubijati raziskujočo misel; zvodenela citatologija
  22.      citatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
  23.      citatomaníja  -e ž () nav. slabš. nagnjenost k prekomernemu citiranju: njegovo pogosto citiranje meji že na citatomanijo
  24.      citologíja  -e ž () veda o zgradbi in delovanju celic
  25.      citolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citologijo: citološka preiskava / citološki laboratorij

   15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA