Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (15.126-15.150)



  1.      cenílec  -lca [c] m () kdor opravlja cenitev: poklicni cenilec; sodni cenilec / cenilec lesa
  2.      cenítev  -tve ž () glagolnik od céniti: po predhodnih cenitvah je škoda velika; sodna cenitev; cenitev na oko / cenitev literarnega dela
  3.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni?
  4.      ceníti  -ím nedov., céni ( í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo?
  5.      cenóven  tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika; cenovna struktura trga / cenovni testi
  6.      cénski  -a -o prid. (ẹ̄) cenoven: censka nesorazmerja
  7.      cènt 1 cénta in cênta m ( ẹ́, é) utežna mera, 100 kg: vol tehta štiri cente; cent sena / ekspr. denarja ima na cente zelo veliko; noge so kot cent zelo težke / stari cent 56 kg
  8.      cènt 2 cénta in cênta m ( ẹ́, é) kovanec z vrednostjo ene stotine dolarja ali nizozemskega guldna: plačati pet centov / ekspr. v žepu nima niti centa prav nič denarja
  9.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
  10.      cénterfór  in cênterfór -a [tǝr] m (ẹ̄-ọ̑; ē-ọ̑) žarg., šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalec
  11.      centezimálen  -lna -o prid. () ki temelji na delitvi enote na sto delov, stotinski: centezimalni sestav / centezimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme s stokrat lažjimi utežmi
  12.      céntilíter  -tra m (ẹ̑-í) prostorninska mera, stotina litra
  13.      centím  -a m () francoski, belgijski ali švicarski kovanec z vrednostjo ene stotine franka: prodajati po trideset centimov
  14.      céntiméter  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu
  15.      céntimétrski  -a -o (ẹ̑-ẹ̄) pridevnik od centimeter: centimetrska razdelitev
  16.      centrifúga  -e ž () 1. teh. priprava za ločevanje snovi različne gostote: mleko posneti s centrifugo; sadna centrifuga; centrifuga za izločanje medu iz satja 2. priprava za ožemanje in sušenje: dati perilo v centrifugo
  17.      centríren  -rna -o prid. () nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
  18.      centrízem  -zma m () polit. smer, ki zavzema sredinsko stališče med levico in desnico v večstrankarski politični ureditvi: tendence centrizma
  19.      centrumáški  -a -o (á) pridevnik od centrumaš: centrumaška stranka
  20.      cénzor  -ja m (ẹ̑) kdor opravlja cenzuro: poslati rokopis cenzorju; cerkveni, gledališki cenzor ◊ zgod. uradnik, ki je pri starih Rimljanih ocenjeval premoženjsko stanje državljanov
  21.      cénzorski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cenzorje: opravljati cenzorsko službo; cenzorska strogost / ekspr. urednik je precej uporabljal cenzorske škarje mnogo popravljal, krajšal
  22.      cenzúren  -rna -o prid. () nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis
  23.      cenzúrka  -e ž () žarg., film. filmska predstava za izbran krog ljudi, da se oceni primernost filma
  24.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo
  25.      cépanica  -e ž (ẹ̄) klano poleno, navadno dolgo: delati, napravljati cepanice; skladovnica bukovih cepanic

   15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA