Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (14.651-14.675)


  1.      brezskŕbnost  -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
  2.      brezsmótrnost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko brezciljnost: razdvojenost in brezsmotrnost ♪
  3.      brezsnéžen  -žna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) redko ki je brez snega: kratkotrajne brezsnežne zime ♪
  4.      brezsóčen  -čna -o prid. (ọ̄) redko ki je brez soka: brezsočna, posušena trava ♪
  5.      brezspôlen  -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
  6.      brezsŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
  7.      brezstêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič ♪
  8.      brezstíden  -dna -o prid. (ȋ) zastar. nesramen, brezsramen: brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi // brezobziren, brezvesten, nepošten: brezstidni hinavci / brezstidna parodija ♪
  9.      brezstídnost  -i ž (ȋ) zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev ♪
  10.      brezšúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
  11.      breztákten  -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje ♪
  12.      brezúm  -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
  13.      brezúmen  -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
  14.      brezúmje  -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje ∙ ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto ♪
  15.      brezúmnež  -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt ♪
  16.      brezúp  -a m (ȗ) knjiž. stanje brez upanja: pasti v brezup; spravljati koga v brezup; črn, skrajni brezup / v njegovo srce se je zajedel brezup; z brezupom misliti na prihodnost ♪
  17.      brezúpnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost brezupnega: brezupnost bolezni, razmer / knjiž. pogrezniti se v brezupnost brezup ∙ ekspr. vse je do brezupnosti zavoženo popolnoma, čisto ♪
  18.      brezvérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost brezvernega človeka: brezvernost se širi med izobraženci ♪
  19.      brezvésten  -tna -o prid., brezvéstnejši (ẹ̄) 1. ki je brez vesti: brezvestni ljudje; brezvesten oderuh / tako početje je brezvestno in zločinsko 2. redko malomaren, neprizadeven: brezvesten delavec / brezvestno opravljanje službe ♪
  20.      brezvéstnost  -i ž (ẹ̄) lastnost brezvestnega človeka: brezvestnost oderuhov / brezvestnost pri opravljanju službe ♪
  21.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province ♪
  22.      brezvétrn  -a -o prid. (ẹ̑) ki je brez vetra: brezvetrn dan; brezvetrn zrak; brezvetrna tišina noči brezvétrno prisl., v povedni rabi: bilo je brezvetrno ♪
  23.      brezvétrnost  -i ž (ẹ̑) redko brezvetrje: brezvetrnost nad pokrajino ♪
  24.      brezvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) publ. brezzvezen: njegove brezvezne besede ◊ lingv. brezvezna povezava prirejenih členov govora povezava brez veznika ♪
  25.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪

   14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA