Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (14.551-14.575)


  1.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa ♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra ♪
  2.      brêsti  brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é) 1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu ∙ ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi 2. redko premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh ♪
  3.      bréve  -a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve ♪
  4.      brevír  -ja m (í) rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir // knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir ♪
  5.      brez  predl., z rodilnikom 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj ∙ ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela ♦ ptt vzorec brez vrednosti 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh ♪
  6.      brez...  predpona v sestavljenkah za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen ♪
  7.      bréza  -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič) ♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro ♪
  8.      brezbárven  -vna -o prid. (ȃ) 1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo // ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči 2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre brezbárvno prisl.: vse vloge so bile podane brezbarvno ♪
  9.      brezbárvje  -a s (ȃ) knjiž., redko neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov ♪
  10.      brezbárvnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov ♪
  11.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
  12.      brezbréžen  -žna -o prid. (ẹ̄) knjiž. ki je brez brega, meje: vsenaokrog brezbrežno morje / brezbrežen prostor; brezbrežna pokrajina, ravnina; pren., pesn. brezbrežna tišina ♪
  13.      brezbréžje  -a s (ẹ̑) knjiž. kar je brezbrežno, brezmejno: širiti se v brezbrežje; hrepenel je po sinjem brezbrežju vodovja / v tem brezbrežju časa se človeška narava ni bistveno spremenila ♪
  14.      brezbréžnost  -i ž (ẹ̄) knjiž. lastnost, značilnost brezbrežnega: brezbrežnost morja; brezbrežnost ravnine / brezbrežnost časa, prostora // prostor brez brega, meje: barke plavajo v brezbrežnost; daljna, neznana brezbrežnost; morje mu je simbol brezbrežnosti ♪
  15.      brezbrížen  -žna -o prid., brezbrížnejši (ȋ) 1. ki je brez zanimanja, ravnodušen: postal je otopel in brezbrižen; delal se je brezbrižnega; brezbrižen do vsega dogajanja; brezbrižen za okolico / vedno je kazal brezbrižen obraz 2. redko brezskrben: brezbrižen postopač brezbrížno prisl.: brezbrižno in hladno gleda umetnino; brezbrižno pohajkovati ♪
  16.      brezbrížnost  -i ž (ȋ) 1. nezanimanje, ravnodušnost: kazal je brezbrižnost do vsega; zapadel je v popolno brezbrižnost; govoril je z narejeno brezbrižnostjo; brezbrižnost do perečih problemov; brezbrižnost za kulturo 2. redko brezskrbnost: s svojo brezbrižnostjo jo je za trenutek raztresel; lahkotna brezbrižnost ♪
  17.      brezcarínski  -a -o prid. (ȋ) ekon. ki se opravi brez plačila carine: brezcarinski uvoz ∙ brezcarinska prodajalna prodajalna, v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine ♪
  18.      brezcíljnost  -i ž (ȋ) stanje brez cilja, namena: brezciljnost in negotovost ga utruja; zabresti v brezciljnost in pesimizem / razdvojenost in brezciljnost modernega človeka; misel o brezciljnosti vseh človeških teženj; brezciljnost življenja ♪
  19.      brezcvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko ki je brez cveta, cvetja: brezcvetne in brezlistne veje ♦ nav. mn., bot. brezcvetna rastlina rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
  20.      brezcvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
  21.      brezčásen  -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
  22.      brezčásje  -a s (ȃ) knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju // časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje ♪
  23.      brezčásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva ♪
  24.      brezčástnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost izdajalcev / brezčastnost njegovega ravnanja ♪
  25.      brezčúten  -tna -o prid. (ū) 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik // ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop ♪

   14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA