Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (14.276-14.300) 
- bogatín -a m (ȋ) raba peša bogataš: bogatini in reveži; vaški bogatini ♪
- bogatínec -nca m (ȋ) raba peša bogataš: saj vem, da vsi bogatinci skupaj držijo; ne bom več garal za te bogatince ♪
- bogatínka -e ž (ȋ) raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko ♪
- bogatínstvo -a s (ȋ) raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva ♪
- bogatíti -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom ♪
- bógdaj medm. (ọ̑) 1. izraža željo, upanje: to bo zdaj, bogdaj, v redu 2. zlasti v kmečkem okolju izraža pozdrav: bogdaj, dober dan; prim. bog ♪
- bogínja -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje ♪
- boglónaj [-kl- stil. -hl-] medm. (ọ̑) v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala!: pa boglonaj za pijačo; stokrat boglonaj; prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj; za boglonaj me pa še toži v zahvalo; sam.: od samega boglonaj se ne da živeti ♪
- bógme medm. (ọ̑) izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš; za to se, bogme, pritožim; lepa pa je, bogme! ♪
- bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
- bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
- bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogoklétje -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogoklétnež -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétnik -a m (ẹ̑) kdor preklinja, sramoti boga ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogomólka -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa ♪
- bogonósec -sca m (ọ̑) knjiž. kdor nosi, razširja idejo o bogu ♪
- bogoslóvje -a s (ọ̑) 1. veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega: študirati bogoslovje; profesor bogoslovja; stolica za bogoslovje 2. zavod za slušatelje bogoslovja: ustanoviti bogoslovje / iti, stopiti v bogoslovje ♪
- bogoslúžje -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
- bogotájec -jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca ♪
- bogovládje -a s (ȃ) zastar. vladavina, v kateri velja bog za neposrednega nosilca oblasti; teokracija ♪
- bogóvski stil. bógovski -a -o prid. (ọ́; ọ̑) značilen za bogove: bogovske lastnosti // pog., ekspr. imeniten, čudovit, izvrsten: bogovska hrana; bogovsko življenje bogóvsko stil. bógovsko prisl.: bogovsko se mu godi ♪
- bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 
