Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (13.901-13.925)



  1.      bíceps  -a m () anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta
  2.      biciklíst  -a m () 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič)
  3.      biciklízem  -zma m () 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
  4.      bíč 2 in bìč bíča m ( í; í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog
  5.      bíčar  -ja m () 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev
  6.      bíčarstvo  -a s () srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva
  7.      bíčati  -am nedov. ( ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice
  8.      bičeglávec  -vca m () zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura
  9.      bíček 1 -čka m () 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
  10.      bíček 2 -čka m () bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček
  11.      bíčevje  -a s () skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja
  12.      bíčevka  -e ž (í) redko bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko
  13.      bíčje  -a s () skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
  14.      bíčji  -a -e prid. () bikovski: njegov bičji vrat // bikov: bičji rogovi
  15.      bíčkast  -a -o prid. () biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičkubot. bičkaste alge
  16.      bíčnat  -a -o prid. () ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički
  17.      bídermajer  -ja m () um. srednjeevropski meščanski umetnostni slog v prvi polovici 19. stoletja: tipika bidermajerja / prodam uro — pristen bidermajer // doba tega sloga: v bidermajerju so močno gojili portretno slikarstvo; neskl. pril.: bidermajer šopek majhen šopek iz raznobarvnih rož
  18.      bídermajerski  -a -o prid. () nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi
  19.      bienále  -a m () vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala
  20.      bienálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na bienale: bienalna prireditev / v bienalnem zaporedju naj bi si sledila opera in balet
  21.      bienálski  -a -o prid. () nanašajoč se na bienale: bienalska prireditev / bienalska nagrada
  22.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
  23.      bífiláren  -rna -o prid. (-) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata ♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica
  24.      bifurkácija  -e ž (á) knjiž. cepljenje na dvoje, razcep: bifurkacija študija ♦ anat. bifurkacija sapnika; geogr. bifurkacija odtok vode z enega področja v dve porečji
  25.      bifurkacíjski  -a -o () pridevnik od bifurkacija: bifurkacijski učni program

   13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA