Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ra (13.001-13.025)
- antikríst -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! ♪
- antikvár -ja m (á) trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov ♪
- antikváren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne; antikvarne šolske knjige rabljene, stare antikvárno prisl.: kupiti učbenik antikvarno ♪
- antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu ♪
- antikvitéta -e ž (ẹ̑) predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet; trgovina z antikvitetami ♪
- ántilogarítem -tma m (ȃ-í) mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila ♪
- antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop ♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel ♪
- ántimilitarístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile ♪
- antimón -a m (ọ̑) kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona ♪
- antinómičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje ♪
- antinomíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj ♪
- antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh ♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum ♪
- antipásta -e ž (ȃ) gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto // redko predjed sploh ♪
- antipátičen -čna -o prid. (á) ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje ♪
- antipéndij -a m (ẹ́) um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij // rel. prt na sprednji strani oltarne mize ♪
- antipirétik -a m (ẹ́) farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov ♪
- antipirín -a m (ȋ) farm. zdravilo proti vročini, glavobolu: jemati antipirine ♪
- antipód -a m (ọ̑) kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji ♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble ♪
- ántipolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu ántipolítično prisl.: biti antipolitično usmerjen ♪
- ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana ♪
- ántisemitízem -zma m (ȃ-ȋ) nazor, gibanje, ki je proti semitom, Židom: zavračati antisemitizem; val antisemitizma ♪
- antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik ♪
- ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje ♪
- ántitalènt -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko ♪
- ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑) med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles ♪
12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101