Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (12.726-12.750)



  1.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
  2.      alarmánten  -tna -o prid. () ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni
  3.      alármen  -mna -o prid. () nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
  4.      albanístika  -e ž (í) veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
  5.      albižàn  in albižán -ána m ( á; ) pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske sekte: gibanje albižanov so v krvi zadušili
  6.      álbum  -a m () 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album ♦ jur. album hudodelcev s fotografijami večjih hudodelcev 2. raba peša spominska vpisna knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. redko umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
  7.      albuminuríja  -e ž () med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem
  8.      aldehíd  -a m () kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline; uporaba aldehidov
  9.      aleatóričen  -čna -o prid. (ọ́) muz. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt; aleatorični način komponiranja
  10.      aleatórika  -e ž (ọ́) muz. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
  11.      alegóričnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame
  12.      alegoríja  -e ž () lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
  13.      aléja  -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
  14.      aleksandrínec  -nca m () lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
  15.      aleksandrínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
  16.      alelúja  -e ž () rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja ∙ knjiž. voščiti veselo alelujo veliko nočetn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
  17.      alelúja  medm. () rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
  18.      alergén  -a m (ẹ̑) med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
  19.      alêrgičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
  20.      álfa  -e ž, tudi neskl. () prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama ∙ ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran álfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa ♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
  21.      alfabetárij  -a m (á) po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja
  22.      álga  -e ž () nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge ♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
  23.      algónkij  -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
  24.      algorítem  -tma m (í) mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
  25.      algóvnica  -e ž (ọ̑) zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques

   12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA