Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (12.651-12.675)



  1.      akmeízem  -zma m () lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
  2.      ákna  -e ž, tudi ákne neskl. () med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih; to milo se uspešno uporablja proti akni
  3.      àko  in ako vez. () raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
  4.      akolít  -a m () rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
  5.      akomodácija  -e ž (á) knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram ♦ med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
  6.      akórd 1 -a m (ọ̑) skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja ♦ muz. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
  7.      akórd 2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
  8.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost
  9.      akotúdi  vez. () zastar. čeprav
  10.      akóv  -a m (ọ̑) nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam (M. Kranjec)
  11.      akribíja  -e ž () knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
  12.      akridín  -a m () kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila
  13.      akrobácija  -e ž (á) težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije ♦ aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
  14.      akrobát  -a m () kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat
  15.      akrobátika  -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika ♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
  16.      akrobátski  -a -o prid. () nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu ♦ aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
  17.      akromegalíja  -e ž () med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu
  18.      akroním  -a m () lingv. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov
  19.      akrotêrij  -a m (é) arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij
  20.      aksiálen  -lna -o prid. () teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
  21.      aksiologíja  -e ž () filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
  22.      aksióm  -a m (ọ̑) knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom
  23.      aksiomátik  -a m (á) knjiž. kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko
  24.      aksiométer  -tra m (ẹ̄) navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila
  25.      aksolótel  -tla m (ọ̄) zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum

   12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA