Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (12.251-12.275)



  1.      zgdba  -e ž () 1. objekt, ki ima navadno stene in streho: obnoviti, postaviti, sezidati zgradbo; ustavili so se pred nizko zgradbo; betonska, lesena, montažna zgradba; velika poštna zgradba; četrt s stanovanjskimi, upravnimi zgradbami 2. s prilastkom kar je določeno z razporeditvijo elementov, razmerji med elementi, ki sestavljajo kako snov, predmet: zgradba kamnine, lesa, vlakna; premog z jasno vidno lesno zgradbo; biti si podoben po zgradbi / telesna zgradba; zgradba organa / zgradba tal 3. s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: razčleniti dramsko zgradbo; jezikovna, stilna zgradba romana / zgradba stavkov je zapletena / miselna zgradba 4. knjiž., s prilastkom kar tvori urejeno celoto česa: njegova filozofska zgradba se je podrla / z oslabljenim pomenom: zgradba političnega sistema politični sistem; stara zgradba tlačanstva je začela pokati 5. knjiž. graditev: zgradba mostu je veliko stala ◊ anat. gobasta zgradba kosti pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. koridorska zgradba z vzdolžnim hodnikom in prostori ob njegovih straneh; lingv. semantična zgradba gesla; urb. javne zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
  2.      zgdben  -a -o prid. () nanašajoč se na zgradbo: zgradbeni prostor / zgradbena prvina
  3.      zgdbica  -e ž () manjšalnica od zgradba: sredi trga stoji okrogla zgradbica
  4.      zgradítelj  -a m () knjiž. graditelj: zgraditelj mesta, prekopa
  5.      zgradítev  -tve ž () glagolnik od zgraditi: zgraditev planinskega doma; zgraditev hlevov; zgraditev prekopa / zgraditev družbe, pravnega reda
  6.      zgradíti  -ím dov., zgdil ( í) 1. narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane: zgraditi cesto, most, predor, stopnišče; zgraditi iz lesa, opeke; hišo si je zgradil po svojem načrtu / mesto so zgradili na bregu reke; utrdbo so zgradili pred šeststo leti; hitro, trdno zgraditi / redko zgraditi zid sezidati / lastovke so si zgradile gnezdo v hlevu; ta greben so zgradile korale / telo zgradi nove celice iz beljakovin; pren. zgraditi lepšo prihodnost; zgraditi temelje gospodarstva 2. sestaviti, izdelati celoto iz delov: zgraditi atomsko bombo, elektronski mikroskop; zgraditi ladjo / pregledno in smiselno zgraditi stavek 3. publ., v zvezi z na narediti, ustvariti kaj z upoštevanjem določenih izhodišč: zgraditi družbo na demokratičnih načelih; svojo filozofijo je zgradil na materialistični osnovi / zgraditi zakon na ljubezni ◊ lit. zgraditi zaplet in razplet drame, romana; meteor. nad srednjo Evropo se je zgradil greben visokega zračnega pritiska je nastal, se razvil zgrajèn -êna -o 1. deležnik od zgraditi: dobro zgrajen roman; iz granita zgrajen spomenik; solidno zgrajena hiša; strnjeno zgrajeno naselje; človeško telo je zgrajeno podobno kot živalsko 2. publ. izoblikovan, trden: bil je zgrajena pisateljska osebnost; ni bil še dovolj ideološko zgrajen / zgrajen značaj ∙ publ. njegov sošolec je bil zgrajen član komunistične partije; prim. izgraditi
  7.      zgdnja  -e ž (ā) knjiž. zgradba, sestava: skladna zgradnja telesa / trdna dramska zgradnja / zgradnja stavka
  8.      zgja  -e ž (ā) 1. zastar. zgradba, sestava: zgraja teh plasti je drugačna 2. nar. vzhodno živa meja: okrog vrta je zgraja
  9.      zgjati  -am dov. (ā) star. ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti: zgrajala je njegov izdelek // opomniti, ošteti: velikokrat zgraja otroke
  10.      zgrajênost  tudi izgrajênost -i ž (é) 1. razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa: notranja zgrajenost melodije; vsebinska in oblikovna zgrajenost umetnine; zgrajenost drame // knjiž. zgradba, sestava: zgrajenost predmeta / po osnovni zgrajenosti je kraj podoben utrdbi 2. publ. izoblikovanost, trdnost: notranja moč in zgrajenost posameznikov / politična zgrajenost koga
  11.      zgrajevánje  -a s () glagolnik od zgrajevati: zgrajevanje elektrarne / zgrajevanje novih razmer; prim. izgrajevanje
  12.      zgrajeváti  -újem nedov.) delati z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; graditi: zgrajevati elektrarne / organizem zgrajuje različne snovi; vitamini se zgrajujejo v rastlinah; prim. izgrajevati
  13.      zgžanje  -a s (á) glagolnik od zgražati se: vzbujati zgražanje; zgražanje množic je bilo vse glasnejše
  14.      zgžati se  -am se nedov. (á) izražati, imeti zelo odklonilen odnos, zlasti z moralnega stališča: čez čas so se ljudje nehali zgražati; zgražati se zaradi goljufije; nad njegovimi slikami se mnogi zgražajo; glasno se zgražati zgražajóč se -a -e: zgražajoč se je zmajeval z glavo
  15.      zguran  gl. izguran
  16.      zidealizírati  -am dov. () narediti, prikazati kaj boljše in lepše, kot je: pisatelj je zidealiziral svoje junake / zidealizirati resničnost zidealizíran -a -o: zidealizirano kmečko življenje
  17.      zigvati  -am nedov. () star. vzigravati: mišice mu zigravajo / srce ji je začelo hitreje zigravati biti / v očeh mu zigrava poreden smeh / konj ni divji, samo zigrava se / otroci se zigravajo na dvorišču
  18.      zindividualizírati  -am dov. () knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: pisatelju je uspelo zindividualizirati like v romanu // vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: zindividualizirati jezik zindividualizírati se začeti ravnati kot posameznik, ne oziraje se na skupnost, družbo: ljudje so se zindividualizirali zindividualizíran -a -o: zindividualiziran človek; zindividualizirano življenje
  19.      zindustrializírati  -am dov. () uvesti, razširiti industrijsko dejavnost na določenem področju: zindustrializirati deželo / zindustrializirati družbo zindustrializíran -a -o: sodobni zindustrializirani svet; zindustrializirano življenje
  20.      zintelektualizírati  -am dov. () knjiž. uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti: zintelektualizirati literarno ustvarjanje zintelektualizíran -a -o: zintelektualiziran dialog; preveč zintelektualizirani ljudje
  21.      zjútraj  prisl. (ú) v času od svita do dopoldneva: v šolo hodi zjutraj; zjutraj ga bom poklical; zdravilo mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer; pridite jutri zjutraj; s poukom začnejo ob osmih zjutraj; bedel je do štirih zjutraj; vstajati zgodaj zjutraj / od zjutraj te že čakajo; ekspr. delati od zjutraj do noči od jutraekspr. dan je treba zjutraj loviti izkoristiti za delo
  22.      zjútranji  -a -e prid. (ú) star. jutranji: zjutranja megla; vstal je pred zjutranjo zarjo / zjutranji sprehod; zjutranja maša
  23.      zlájdrati se  -am se dov. () pog., slabš. postati vlačuga; zvlačugati se: dekle se je zlajdralo
  24.      zlatokódrast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima zlato rumene kodre: zlatokodrasto dekle
  25.      zlatovnka  -e ž () zool. zelenkasto modra ptica golobje velikosti, ki živi na obrobju gozdov, Coracias garrulus: šoje in zlatovranke

   12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA