Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (12.026-12.050)


  1.      zaprávljanje  tudi zapravljánje -a s (á; ȃ) glagolnik od zapravljati: zapravljanje denarja / zapravljanje zdravja / zapravljanje časa ♪
  2.      zaprávljati  -am nedov., tudi zapravljájte; tudi zapravljála (á) 1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubljati: zapravljati čast, ugled; zapravljati zdravje // ekspr. ne izrabljati, ne izkoriščati: zapravljati možnosti za napredovanje / zapravljati čas nekoristno porabljati ♪
  3.      zapravljív  -a -o prid., zapravljívejši (ȋ í) ki rad zapravlja: ta rod ni bil nikoli zapravljiv; zapravljive ženske zapravljívo prisl.: zapravljivo živeti ♪
  4.      zapravljívček  -čka m (ȋ) 1. lahek, odprt voz z vzmetmi, navadno za dve osebi: vpreči konje v zapravljivček; peljati se z zapravljivčkom 2. ekspr. zapravljiv človek: lahkoživček in zapravljivček ♪
  5.      zapravljívec  -vca m (ȋ) 1. ekspr. zapravljiv človek: imeli so ga za zapravljivca; veseljak in zapravljivec 2. knjiž. zapravljivček: peljati se z zapravljivcem ♪
  6.      zapravljívka  -e ž (ȋ) ekspr. zapravljiva ženska: lahkomiselna zapravljivka ♪
  7.      zapravljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zapravljivega človeka: očitati komu zapravljivost; varčnost in zapravljivost ♪
  8.      zára  -e ž (ȃ) nav. mn., nar. koroško ozara: obračati konje na zarah; popasene zare ♪
  9.      zaračúnati  -am dov. (ȗ) napisati, povedati dolžni znesek za kaj: zaračunati popravilo motorja; zaračunati naročniku prevoz; zaračunati storitev po ceniku; kosilo so jim preveč zaračunali / nobene stvari mu ni naredil zastonj, vse mu je zaračunal; zaračunati zamudne obresti zaračúnati se uračunati se: zaračunal se je za precejšnjo vsoto / zaračunal se je glede njegovih sposobnosti ♪
  10.      zaračunávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zaračunavati: zaračunavanje potnih stroškov; zaračunavanje po ceniku / zaračunavanje obresti ♪
  11.      zaračunávati  -am nedov. (ȃ) pisati, govoriti dolžni znesek za kaj: zaračunavati storitve po ceniku; zaračunavati premalo, preveč / zaračunavati zamudne obresti ♪
  12.      zaračúniti  -im dov. (ū ȗ) zastar. zaračunati: stanovanje jim je prav drago zaračunil ♪
  13.      zaràd  in zarad predl. (ȁ) zastar., z rodilnikom zaradi: tega kraja se je rad spominjal zarad gostoljubnosti ljudi / ustavili so se zarad počitka ♪
  14.      zarádi  in zaradi predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili so v skrbeh zaradi hčerke; zaradi njega je mnogo pretrpela / opravičiti odsotnost zaradi bolezni; ugotoviti škodo zaradi poplave / v zadrego je prišel zlasti zaradi tega, ker je imel premalo izkušenj 2. za izražanje namena: jarke so skopali zaradi obrambe mesta; šli so v klet zaradi pijače / ostal je samo zaradi dobrega vtisa da bi naredil dober vtis / to nalogo so mu dali samo zaradi tega, da bi ga onemogočili // za izražanje cilja; glede: šel se je posvetovat zaradi nakupa avtomobila; govoril je z ljudmi zaradi volitev // v prislovni rabi, v zvezi zaradi lepšega zaradi dobrega vtisa, formalnosti: branil se je samo zaradi lepšega, potem pa je vse pojedel; jezili so se, vendar le zaradi lepšega; vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo zaradi lepšega 3. ekspr. za izražanje ozira: zaradi nas lahko še ostanete; zaradi otrok mi je žal, da predstave niso videli; zaradi tega psa lahko vsak pride v hišo / za neumnosti je prestar, zaradi tega ne skrbite preveč glede tega, za to / pravite, da ima dve hiši? Zaradi mene jih lahko ima tudi več ne vem, ne zanima me, koliko jih ima 4. v vezniški rabi za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; zato: niso bili zbrani, zaradi tega so naredili dosti napak; lani jim je pozimi zmanjkalo premoga, zaradi tega so se letos pravočasno založili // v oziralnih odvisnih stavkih, v zvezi zaradi katerega za uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku: že dolgo ni videl sina, zaradi katerega je dosti pretrpel ● ekspr. pazi, da se mu ne boš zameril. Zaradi mene izraža zavrnitev; te lahko pospremim? Zaradi mene izraža brezbrižno privolitev; ekspr. naredi to zaradi ljubega miru da ne bo prepira, nezadovoljstva; umetnost zaradi umetnosti larpurlartizem ♪
  15.      zarájati 1 -am nedov. (á) delati, povzročati, da se rojevajo, začenjajo obstajati novi zlasti človeški osebki: zarajati številne potomce ● knjiž. neodpornost zaraja bolezni povzroča ♪
  16.      zarájati 2 -am dov. (ȃ) knjiž. zaplesati, izražajoč veselje: zarajala sta po sobi / priklonil se je dekletu, da bi zarajala zaplesala ∙ ekspr. srce mu je zarajalo od presenečenja zelo se je razveselil ♪
  17.      zarána  prisl. (ā) knjiž. zgodaj zjutraj: zarana odpotovati, vstati; danes se je zbudila že zarana; jutri zarana bo že na cilju / delajo od zarana do pozne noči // zgodaj sploh: pozimi je že zarana tema ♪
  18.      zaráno  prisl. (ā) star. zgodaj zjutraj: zarano gnati živino na pašo; zarano iti kosit ♪
  19.      zaranžírati  -am dov. (ȋ) 1. skladno, estetsko urediti ali opremiti: zaranžirati izložbo 2. raba peša pripraviti, organizirati: zaranžirati združitev podjetij zaranžíran -a -o: lepo zaranžirano darilo; vnaprej zaranžirano dejanje ♪
  20.      zarásel  -sla -o tudi zarástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) prekrit, zapolnjen z rastlinami: zarasel grob; zarasle poti / z gozdovi zarasla pobočja / z bršljanom zarasla uta obrasla / očistiti zarasel akvarij prepoln rastlin / v obraz je bil ves zarasel v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit ♦ les. zarasla grča grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; slepica; prim. zarasti ♪
  21.      zaráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost zaraslega: zaraslost posek / zaraslost brade ♪
  22.      zarást  -i in -í ž (ȃ) gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini ♪
  23.      zarástek  -tka m (ȃ) zarastlina: zarastki na veji ♪
  24.      zarásti  -rástem in -rásem dov., zarásel in zarástel (á) rastoč prekriti, zapolniti: koprive so zarasle dvorišče; stezo je zaraslo drevje / grmičevje je zaraslo travnik / brada mu je zarasla obraz v veliki meri pokrila zarásti se 1. postati prekrit, zapolnjen z rastlinami: poseka se je zarasla / opuščena njiva se hitro zaraste 2. z rastjo tkiva postati cel, zaceljen: ranjena kost se ni hotela zarasti; zaradi komplikacij se koža še ni zarasla / rebra so se nepravilno zarasla zrasla zaráščen stil. zarásten -a -o: z grmičevjem zaraščen kraški svet; komaj so hodili po zaraščenih poteh ∙ ekspr. biti zaraščen v obraz v veliki meri pokrit s kocinami, brado; neobrit; prim. zarasel ♪
  25.      zarastlína  in zaraslína -e ž (í) kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli: na licu je imel zarastlino od udarca s polenom / zarastlina na drevesu ♦ med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah ♪

   11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA