Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (11.651-11.675)


  1.      vídrar  -ja m (ȋ) lov. lovec na vidre: kunar in vidrar ♪
  2.      vídrast  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri vidri: žival z vidrastim telesom ♪
  3.      víhra  -e ž (ȋ) 1. vihar: vihra se je počasi umirila; kot vihra je planila v sobo; novica se je kot vihra razširila po mestu / deževna, snežna vihra / v njegovem srcu je besnela vihra 2. ekspr., s prilastkom silovito, uničujoče dogajanje: čutiti posledice vojne vihre; vihra revolucije 3. ekspr. vihrav človek: kaj hoče ta vihra od mene; težko je vzgajati tako vihro ● ekspr. ob teh besedah je v razredu nastala vihra hrup, nemir; ekspr. članek je povzročil pravo vihro prepir, polemiko, razburjanje ♪
  4.      vihráč  -a m (á) ekspr. vihrav človek: fant je pravi vihrač ♪
  5.      vihránje  -a s (ȃ) glagolnik od vihrati: vihranje zastav ♪
  6.      víhrast  -a -o prid. (ȋ) redko vihrav: bila je pridna, samo vihrasta / vihrast značaj ♪
  7.      vihráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka: trakovi, zastave vihrajo / dirjajočemu konju vihra griva; lasje ji vihrajo v vetru; na klobuku mu vihra nojevo pero; hiti, da plašč vihra za njim // preh. delati, povzročati, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče giblje: veter vihra zastave / burja je vihrala krošnje dreves / ekspr. nobena sapa ni vihrala gladine valovila 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: vihrati proti kraju nesreče; vihrati po stanovanju; vihrati z dolgimi koraki / vihrati gor in dol po ulici / jezdeci vihrajo iz mesta; konji vihrajo dirjajo; različna ljudstva so vihrala čez naše pokrajine se preseljevala, delala pohode // hitro, silovito se premikati: oblaki vihrajo čez pokrajino 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v krošnjah dreves vihra veter / v pokrajini vihra požar / tod je vihrala huda bitka; vojna vihra že dve leti / v njem vihrajo čustva ● ekspr. vihrati z rokami neurejeno, silovito kriliti vihráje: vihraje mimo, je nekaj kričal vihrajóč -a -e: teče, vihrajoč s plaščem; vihrajoča zastava ♪
  8.      vihràv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki dela hitre, silovite gibe: vihrav delavec ga je po nesreči sunil z držajem; pazi, kako delaš, ne bodi tako vihrav / ekspr. vihrave roke / vihravo vedenje // ekspr. vihrajoč: vihravi lasje; vihrave zastave 2. ki nepremišljeno, hitro reagira, se odloča: vihrav fant; vihrav, kot je, tega ne bo dosegel; vihravo dekle / ima vihrav značaj // ekspr. poln nepremišljenih, hitrih odločitev, ravnanj: vihrava mladost; vihravo življenje umetnikov / vihravo obdobje življenja / pošiljal ji je vihrava pisma // ekspr. nepremišljen, neizdelan: vihravi napadi nogometnih igralcev / vihrave odločitve / vihrave poteze slikarja 3. ekspr. spremenljiv, nestalen: vihravo jesensko vreme vihrávo prisl.: vihravo hoditi; vihravo je nadaljevala z delom; vihravo veseli ljudje ♪
  9.      vihrávec  -vca m (ȃ) ekspr. vihrav človek: otroci so bili sami vihravci / še tak vihravec se z leti umiri ♪
  10.      vihrávka  -e ž (ȃ) ekspr. vihrava ženska: mlada vihravka ♪
  11.      vihrávost  -i ž (á) lastnost, značilnost vihravega človeka: zaradi vihravosti je poškodoval dosti predmetov / ekspr.: mladostna vihravost; vihravost značaja / ekspr. nestanovitnost in vihravost ♪
  12.      vindicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪
  13.      vinkulírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. omejiti razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem, vezati: vinkulirati hranilno knjižico; vinkulirati na geslo, z geslom / vinkulirati vrednostni papir na ime prepovedati prenos na drugega upravičenca vinkulíran -a -o: vinkulirana zavarovalna polica ♪
  14.      vinógrad  -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd; kupiti vinograd z zidanico; delati, kopati v vinogradu; vinogradi po gričih; meje vinograda / terasasti vinograd // trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd ● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov Cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki ◊ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte ♪
  15.      vinográden  tudi vinógraden -dna -o prid. (ȃ; ọ́) nanašajoč se na vinograd: vinogradno kolje / vinogradni nasad / vinogradni predel vinogradniški ♪
  16.      vinográdnik  -a m (ȃ) kdor se ukvarja z vinogradništvom: tečaj za vinogradnike; biti poljedelec in vinogradnik // lastnik vinograda: vinogradniki in viničarji ♪
  17.      vinográdniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vinogradnike ali vinogradništvo: vinogradniško delo / vinogradniška zadruga / vinogradniško področje; vinogradniška tla / vinogradniški nož nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniške breskve necepljene breskve, ki rastejo navadno po vinogradih; vinogradniško kolje ♦ agr. vinogradniška motika trikotna, ostra motika za kop na težji zemlji ♪
  18.      vinográdništvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja: obnoviti vinogradništvo; ukvarjati se z vinogradništvom; vinogradništvo in vinarstvo / zaslužek od vinogradništva pridelovanja grozdja, vina ♪
  19.      vinográdski  tudi vinógradski -a -o prid. (ȃ; ọ́) knjiž. vinograden, vinogradniški: vinogradsko kolje ♪
  20.      virmírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. prenesti določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika: virmirati milijon dinarjev // prenesti sredstva z ene proračunske postavke na drugo ♪
  21.      viscerálen  -lna -o prid. (ȃ) anat. droboven: visceralni živci; visceralne mišice / visceralni organi / visceralni občutki ♪
  22.      visôkokvalificíran  -a -o prid. (ō-ȋ) v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba: vodstveni in visokokvalificirani delavci ♪
  23.      visokorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
  24.      visokotemperatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sorazmerno visoke temperature: pasterizirati mleko po visokotemperaturnem postopku / visokotemperaturno sušenje lesa ♪
  25.      vístra  -e ž (ȋ) trg. tkanina iz umetne svile: zavese iz vistre ♪

   11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA