Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (11.626-11.650)



  1.      veten  -a m () 1. star, doslužen vojak: veterani iz druge, prve svetovne vojne; društvo veteranov / vojni veterani ♦ zgod. starorimski vojak, ki je po odsluženju vojaške službe dobil denarno odpravnino ali zemljišče in državljanske pravice 2. s prilastkom starejši in izkušen delavec na določenem področju: gledališki, smučarski veterani; veteran vesoljskih poletov
  2.      vetenec  -nca m () star. veteran: vojaške parade so se udeležili tudi veteranci
  3.      vetenka  -e ž () ženska oblika od veteran: športna veteranka
  4.      vetenski  -a -o prid. () nanašajoč se na veterane: veteransko društvo / veteranske zgodbe / veteranski generali
  5.      vetrobn  -a m () objekt, ki varuje, ščiti pred vetrom: postaviti, zgraditi vetrobran; lesen vetrobran; vetrobran ob železniški progi / vetrobran iz drevja, grmovja // avt. vetrobransko steklo: brisalci na vetrobranu
  6.      vetrobnski  -a -o prid. () avt., v zvezi vetrobransko steklo sprednja šipa avtomobila, ki ščiti, varuje pred vetrom, dežjem: brisati vetrobransko steklo
  7.      vgradítev  -tve ž () glagolnik od vgraditi: za vgraditev pripravljen beton / vgraditev merilnih naprav / vgraditev umetnine v prostor
  8.      vgradíti  -ím dov., vgdil ( í) 1. ob graditvi česa narediti, da pride kaj kam kot sestavni del: v most so vgradili železo in beton / število zidakov, ki so jih vgradili vzidali / celice snov vgradijo; pren., knjiž. v temelje nove države so vgradili svoja življenja ∙ publ. v objekt so vgradili veliko ur prostovoljnega dela za zgraditev objekta so opravili veliko ur prostovoljnega delakem. kalcij se vgradi v kosti 2. z namestitvijo, pritrditvijo narediti, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgraditi kad v kopalnico; vgraditi motor v stroj; vgraditi okna vzidati; vgraditi stikala / zavore je vgradil v jeklen okvir vdelal // knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa sploh: pesnik je v novo zbirko vgradil nekaj starejših pesmi / vgraditi demokracijo v družbeni sistem vgrajèn -êna -o: plošča z vgrajenimi instrumenti; v stavbo vgrajen les
  9.      vgdnja  -e ž (ā) glagolnik od vgraditi: vgradnja različnih materialov / vgradnja motorjev
  10.      vgrajevánje  -a s () glagolnik od vgrajevati: vgrajevanje betona, lesa / vgrajevanje prisluškovalnih naprav / vgrajevanje politike v družbeno življenje
  11.      vgrajeváti  -újem nedov.) 1. ob graditvi česa delati, da prihaja kaj kam kot sestavni del: vgrajevati kamne, les v zid / vgrajevati nosilne stebre 2. z namestitvijo, pritrditvijo delati, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgrajevati montažne elemente; vgrajevati merilne naprave v plošče // knjiž. delati, da kaj postane sestavni del česa sploh: vgrajevati nove elemente v načrte
  12.      vgrarati  -am dov. () vrezati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: vgravirati ime, napis; vgravirati v baker, steklo vgraran -a -o: prstan z vgraviranim datumom
  13.      vibcija  -e ž (á) 1. glagolnik od vibrirati: vibracija žaginega lista / vibracija glasu / čustvene, razpoloženjske vibracije 2. kratek, hiter nihaj, tresljaj: meriti, zaznavati vibracije; zračne vibracije; frekvenca vibracij / povečati trdnost betona z vibracijami
  14.      vibracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na vibracijo: vibracijska hitrost / vibracijska naprava / vibracijska masaža ♦ med. vibracijska bolezen poškodbe v organizmu zaradi tresenja pri delu; teh. vibracijski valjar; vibracijsko sito
  15.      vibrafón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo s kovinskimi ploščicami, na katere se udarja z mehkimi kladivci, in valjastimi električnimi resonatorji pod njimi: igrati (na) vibrafon
  16.      vibrafoníst  -a m () muz. kdor igra vibrafon: nastop vibrafonista
  17.      víbram  -a m () alp. narezana guma, zlasti za planinske čevlje: čevlji z debelim vibramom; odtisi vibrama na snegu; neskl. pril.: vibram podplati; vibram guma
  18.      vibto  -a m () muz. hitro, lahno nihanje višine tona zaradi večje izraznosti, zlasti pri godalih in petju: toni brez vibrata / vibrati pevca, violinista
  19.      vibtor  -ja m () teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji
  20.      vibríranje  -a s () glagolnik od vibrirati: vibriranje motorja / čustveno vibriranje
  21.      vibrírati  -am nedov. () 1. nihati, tresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: struna vibrira; motor, sveder je začel močno vibrirati; vibrirati z veliko frekvenco / glas mu vibrira / ekspr. ozračje je vibriralo od številnih glasov // teh. preizkušati, utrjevati s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji: vibrirati beton; vibrirati ulitke 2. knjiž. hitro, ponavljajoče se spreminjati glede na moč, stopnjo: v njej je vibriral strah, da se moti / razpoloženja vibrirajo
  22.      víceadmil  -a m (-) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala
  23.      vidimírati  -am dov. in nedov. () knjiž. overoviti: vidimirati prepis / vidimirati listino
  24.      vidírati  -am dov. in nedov. () knjiž. z znakom v označiti, da je kaj napisanega videno: vidirati dopis / vidirati izdatke ◊ jur. vidirati maloobmejno prepustnico strinjati se, da se po določbah meddržavnega sporazuma izda državljanu sosednje države maloobmejna prepustnica; šol. vidirati domače naloge
  25.      vídra  -e ž () ob vodah živeča roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: loviti vidre; krzno vider; bruhal je kakor vidra zelozool. morska vidra večja vidra z dolgimi veslastimi zadnjimi nogami, ki živi ob obalah severnega Tihega oceana, Latax; ruska vidra norka

   11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA