Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ra (11.226-11.250)


  1.      trapíst  -a m (ȋ) 1. menih reda, imenovanega po samostanu La Trappe: postati trapist; stroga pravila trapistov / brat trapist 2. gastr. poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu: narezati trapist ♪
  2.      trapístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trapiste: trapistovski menih ◊ gastr. trapistovski sir poltrdi sir v obliki hlebca z redkimi luknjami v testu ♪
  3.      trápiti  -im nedov. (á ȃ) 1. ekspr. mučiti: trapiti koga z ljubosumnostjo, očitki; trapi se s spomini / trapiti koga s težkim delom; trapiti se z inštrukcijami / trapi ga bolezen, lakota ∙ zastar. menihi so trapili svoje telo trpinčili; star. trapiti si glavo beliti si glavo 2. pog. mešati, begati: trapiti koga z obljubami / časopisi trapijo ljudi z vsem mogočim ♪
  4.      trapljáti 1 -ám nedov. (á ȃ) nar. tavati, bloditi: kar naprej traplja okrog / čreda traplja pred pastirjem ♪
  5.      trapljáti 2 -ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko trepljati: trapljati koga po rami ♪
  6.      trápljenje  -a s (á) star. mučenje: prepovedati trapljenje ujetnikov / trapljenje z računanjem ♪
  7.      trapoglàv  in trapogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. noroglav: trapoglav človek / trapoglavo govorjenje trapoglávo prisl.: trapoglavo razmišljati ♪
  8.      trapšè  -éta m (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: trapše jim je verjel in dal denar ♪
  9.      trapšè  -éta s (ȅ ẹ́) pog., slabš. neumen, nespameten človek: le kaj si je trapše mislilo, da bo doseglo / kot psovka molči, trapše zmedeno ♪
  10.      trará  medm. (ȃ) posnema glas trobente, poštnega roga: trobentač je spet zaigral: trara, trara; sam.: slišati trara vojaške trobente ♪
  11.      trása  -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu: določiti, spremeniti traso daljnovoda; vrisati traso ceste // površina, po kateri poteka tak objekt: zaznamovati traso s količki; dolžina, širina trase / trasa ceste poteka ob reki / začeti delati, kopati na trasi; pripeljati mehanizacijo na traso; urejati kanalizacijo ob trasi ♪
  12.      trasánt  -a m (ā á) fin. izdajatelj menice: trasant in trasat ♪
  13.      trasát  -a m (ȃ) fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat ♪
  14.      trasêr  -ja m (ȇ) kdor trasira: traserji nove ceste, železnice / traserji kolesarske dirke ♪
  15.      trasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od trasirati: trasiranje ceste / idejno trasiranje revolucije ♪
  16.      trasírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) na terenu določati, označevati traso: geodeti trasirajo; trasirati deset kilometrov ceste, železnice / trasirati cesto tako, da se izogne večjim naseljem speljati // publ. določati, usmerjati: trasirati nadaljnji razvoj; idejno trasirati revolucijo trasíran -a -o: trasiran plinovod; dobro trasirana cesta ♪
  17.      trasírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat: trasirati več menic trasíran -a -o: trasirana menica ♪
  18.      trasírka  -e ž (ȋ) geod. palica, označena z dva decimetra širokimi pasovi, ki se uporablja pri trasiranju ♪
  19.      tráta 1 -e ž (á) z nizko, navadno negovano travo porasla manjša površina: očistiti, pograbiti trato; stopiti na trato; igrati se na trati; trata okrog hiše / kositi trato; gosta trata / angleška trata z angleško travo; igriščna, parkovna, vrtna trata // z nizko travo porasla površina sploh: kjer se konča gozd, se začenjajo planinske trate; cvetne trate; trata ob potoku; travniki in trate ♪
  20.      tráta 2 -e ž (ā) rib. vlačilna mreža, s katero se zagradi priobalni del morja in s pritegovanjem k obali lovijo ribe, potegalka: loviti tune s trato ♪
  21.      tráta 3 -e ž (ā) fin. trasirana menica: akceptirati, izdati trato ♪
  22.      trátenje  -a s (á) glagolnik od tratiti: tratenje denarja / tratenje časa ♪
  23.      trática  -e ž (á) manjšalnica od trata, trava: negovati, zalivati tratico ◊ biol. bakterijska tratica črevesna flora ♪
  24.      trátina  -e ž (á) star. trata, travnata površina: stal je na tratini pred hišo / tratina sredi gozda / kopati kose tratine ruše ♪
  25.      trátiti  -im nedov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabljati dobrine: tratiti denar; tratiti sveče / tratiti moči za nesmiselne stvari / ne trati časa z govorjenjem ∙ ekspr. ni vredno tratiti besed o tem ni vredno govoriti, razpravljati o tem ♪

   11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA